Kazalo
29 odnosi: Cassini-Huygens, Diona (luna), Helena (luna), Izsrednost tira, Jupiter, Kalipso (luna), Kilometer, Krožnica, Lagrangeeva točka, Lega, Luna, Naravni satelit, Planet, Polidevk (luna), Razdalja, Saturn, Sonce, Telesto (luna), Tetija (luna), Tir, Trojanski asteroid, Vesoljska sonda, Zemlja, 1980, 20. julij, 2004, 2005, 2007, 24. oktober.
Cassini-Huygens
Umetniški prikaz utirjanja sonde Cassini v tirnico okrog Saturna. Centaur. Laboratoriju za reaktivni pogon (JPL) med preizkušanjem, 1997. Cassini-Huygens je skupni projekt vesoljskih agencij NASA, ESA in ASI in je vesoljska sonda, namenjena preučevanju Saturna in njegovih naravnih satelitov.
Poglej Trojanski satelit in Cassini-Huygens
Diona (luna)
Diona (grško Διώνη: Dióne) je Saturnov naravni satelit, ki ga je odkril Giovanni Domenico Cassini leta 1684.
Poglej Trojanski satelit in Diona (luna)
Helena (luna)
Helena (grško Ἑλένη: Eléne) je Saturnov notranji pravilni naravni satelit.
Poglej Trojanski satelit in Helena (luna)
Izsrednost tira
Izsrédnost tíra (ekscéntričnost órbite) je v astronomiji in astrodinamiki število med 0 in 1, ki nam pove obliko eliptičnega tira nebesnega telesa.
Poglej Trojanski satelit in Izsrednost tira
Jupiter
Júpiter je zunanji, peti planet od Sonca in je največji planet znotraj našega Osončja.
Poglej Trojanski satelit in Jupiter
Kalipso (luna)
Legi lun Telesta in Kalipso v odnosu do Tetide. (Prikazane razdalje niso v pravilnem razmerju) Kalipso (starogrško: Kalipsó) je Saturnov notranji pravilni naravni satelit.
Poglej Trojanski satelit in Kalipso (luna)
Kilometer
Kilometrski kamen nekdnaje železniške proge med Brezovico in Vrhniko Kilometer (okrajšava km) je enota za merjenje dolžine, enaka 1000 metrom (predpona »kilo-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1000).
Poglej Trojanski satelit in Kilometer
Krožnica
izhodišču ima enačbo ''x''2 + ''y''2.
Poglej Trojanski satelit in Krožnica
Lagrangeeva točka
Konturni graf razpoložljivega potenciala problema dveh teles (Sonce in Zemlja), kaže 5 Lagrangeevih točk. Lagrangeeve tóčke (tudi L-točke ali libracijske točke) v nebesni mehaniki predstavljajo pet leg v medplanetarnem prostoru, v katerih lahko rečemo, da manjše telo, na katerega vpliva le gravitacija, teoretično miruje glede na dve večji telesi, kot na primer satelit glede na Zemljo in Luno.
Poglej Trojanski satelit in Lagrangeeva točka
Lega
Léga ima več pomenov.
Poglej Trojanski satelit in Lega
Luna
Luna je Zemljin edini naravni satelit.
Poglej Trojanski satelit in Luna
Naravni satelit
Luno. Narávni satelít ali lúna (z malo začetnico) je astronomsko telo, ki kroži okrog pvečjega spremljevalca Harona, kar včasih obravnavajo kot edini dvojni planet v našem Osončju.
Poglej Trojanski satelit in Naravni satelit
Planet
Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.
Poglej Trojanski satelit in Planet
Polidevk (luna)
Polidevk (grško Πολυδεύκης: Polideúkes) je zelo majhen Saturnov notranji pravilni naravni satelit.
Poglej Trojanski satelit in Polidevk (luna)
Razdalja
Kilometrski kamen označuje razdaljo, oziroma oddaljenost od začetne postaje Človeške postave, ki stojijo na razdaljah druga od druge Razdálja je dolžina poti med dvema točkama.
Poglej Trojanski satelit in Razdalja
Saturn
Satúrn je zunanji, šesti planet od Sonca v Osončju.
Poglej Trojanski satelit in Saturn
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Poglej Trojanski satelit in Sonce
Telesto (luna)
Telesto (grško Τελεστώ: Telestó) je Saturnov notranji pravilni naravni satelit.
Poglej Trojanski satelit in Telesto (luna)
Tetija (luna)
Tétija (grško Τηθύς: Tetís) je Saturnov notranji naravni satelit.
Poglej Trojanski satelit in Tetija (luna)
Tir
Tír ali tírnica je v fiziki pot, ki jo opravi telo pri svojem gibanju.
Poglej Trojanski satelit in Tir
Trojanski asteroid
Hildškimi asteroidi (rjavo) Trojanski asteoridi (tudi Trojanska skupina asteroidov, oziroma Jupitrovi Trojanci) so velika skupina teles, ki se nahajajo v isti tirnici sistema Jupiter- Sonce.
Poglej Trojanski satelit in Trojanski asteroid
Vesoljska sonda
Umetniška upodobitev sonde ''Cassini-Huygens'' v Saturnovem tiru Vesóljska sónda je umetno nebesno telo, robotsko vesoljsko plovilo, katerega glavni namen je preučevanje drugih nebesnih teles.
Poglej Trojanski satelit in Vesoljska sonda
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Poglej Trojanski satelit in Zemlja
1980
1980 (MCMLXXX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Trojanski satelit in 1980
20. julij
20.
Poglej Trojanski satelit in 20. julij
2004
2004 (MMIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Trojanski satelit in 2004
2005
2005 (MMV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Trojanski satelit in 2005
2007
2007 (MMVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek in končalo s ponedeljkom.
Poglej Trojanski satelit in 2007
24. oktober
24.
Poglej Trojanski satelit in 24. oktober
Prav tako znan kot Trojanska luna.