Kazalo
28 odnosi: Atlant (mitologija), Geometrični albedo, Gostota, Gram, Grščina, Grška mitologija, Kalipso, Kilometer, Kubični centimeter, Lagrangeeva točka, Naravni satelit, Nimfa, Saturn, Sočasno vrtenje, Telesto (luna), Tetija (luna), Začasno označevanje nebesnih teles, 10. april, 11. december, 13. marec, 16. april, 18. maj, 1980, 1981, 1982, 1983, 30. september, 53 Kalipso.
- Astronomska telesa, odkrita leta 1980
- Saturnove lune
Atlant (mitologija)
Atlant ali z drugim imenom Atlas, je v grški mitologiji eden od Titanov in je polbog.
Poglej Kalipso (luna) in Atlant (mitologija)
Geometrični albedo
Geometrični albedo (oznaka p) nebesnega telesa je razmerje med svetlostjo nebesnega telesa pri ničelnem faznem kotu in svetlostjo difuzno sipane svetlobe (lambertska ploskev) na idealno beli ravni površini iste velikosti in na isti oddaljenosti od izvora.
Poglej Kalipso (luna) in Geometrični albedo
Gostota
Gostôta (označba \rho\) je fizikalna količina, določena za homogena telesa kot razmerje med maso m\, in prostornino telesa V\,, kot razmerje med molsko maso M\, in molsko prostornino V_\, ali kot obratna vrednost specifične prostornine v\,: Enota za merjenje gostote je kg/m³, g/cm³ ipd.
Poglej Kalipso (luna) in Gostota
Gram
Grám (SI oznaka enote: g) je izpeljana enota SI za maso.
Poglej Kalipso (luna) in Gram
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Kalipso (luna) in Grščina
Grška mitologija
Grško trojstvo in razporeditev treh zemeljskih kraljestev: Zevsovega Boga (Nebesa), Pozejdona (Morja in oceani) in Hada (Podzemlje). Teos (manjši bogovi) so otroci te trojice. Doprsni Zevsov kip Grška mitologija je skupek mitov in naukov, ki pripadajo antičnim Grkom, v zvezi z njihovimi bogovi in junaki, naravo Sveta in izvorom ter pomenom njihovega kultnega in ritualnega ravnanja.
Poglej Kalipso (luna) in Grška mitologija
Kalipso
Kalipso (grško Καλυψώ, Kalypsō) je bila v grški mitologiji nimfa, ki je živela na otoku Ogigija, kjer je več let zadrževala Odiseja.
Poglej Kalipso (luna) in Kalipso
Kilometer
Kilometrski kamen nekdnaje železniške proge med Brezovico in Vrhniko Kilometer (okrajšava km) je enota za merjenje dolžine, enaka 1000 metrom (predpona »kilo-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1000).
Poglej Kalipso (luna) in Kilometer
Kubični centimeter
Kubični centimeter ccm (oznaka cm³) je prostorninska fizikalna enota, ki ustreza prostornini kocke s stranico 1 cm.
Poglej Kalipso (luna) in Kubični centimeter
Lagrangeeva točka
Konturni graf razpoložljivega potenciala problema dveh teles (Sonce in Zemlja), kaže 5 Lagrangeevih točk. Lagrangeeve tóčke (tudi L-točke ali libracijske točke) v nebesni mehaniki predstavljajo pet leg v medplanetarnem prostoru, v katerih lahko rečemo, da manjše telo, na katerega vpliva le gravitacija, teoretično miruje glede na dve večji telesi, kot na primer satelit glede na Zemljo in Luno.
Poglej Kalipso (luna) in Lagrangeeva točka
Naravni satelit
Luno. Narávni satelít ali lúna (z malo začetnico) je astronomsko telo, ki kroži okrog pvečjega spremljevalca Harona, kar včasih obravnavajo kot edini dvojni planet v našem Osončju.
Poglej Kalipso (luna) in Naravni satelit
Nimfa
Charles Amable Lenoir,''Nimfa v gozdu'' Nimfe (starogrš. νύμφη, nymphē) so v grški mitologiji lepa ženska bitja v naravi, ki so se lahko naredila nevidna.
Poglej Kalipso (luna) in Nimfa
Saturn
Satúrn je zunanji, šesti planet od Sonca v Osončju.
Poglej Kalipso (luna) in Saturn
Sočasno vrtenje
kroži. Sočasno vrtenje ali sinhrona rotacija je v astronomiji poseben način kroženja nebesnega telesa okrog osrednjega telesa, pri katerem se krožeče telo med enim obkroženjem zavrti okrog lastne osi točno enkrat.
Poglej Kalipso (luna) in Sočasno vrtenje
Telesto (luna)
Telesto (grško Τελεστώ: Telestó) je Saturnov notranji pravilni naravni satelit.
Poglej Kalipso (luna) in Telesto (luna)
Tetija (luna)
Tétija (grško Τηθύς: Tetís) je Saturnov notranji naravni satelit.
Poglej Kalipso (luna) in Tetija (luna)
Začasno označevanje nebesnih teles
Začasno označevanje nebesnih teles v astronomiji je dogovor o poimenovanju nebesnih teles takoj po odkritju.
Poglej Kalipso (luna) in Začasno označevanje nebesnih teles
10. april
10.
Poglej Kalipso (luna) in 10. april
11. december
11.
Poglej Kalipso (luna) in 11. december
13. marec
13.
Poglej Kalipso (luna) in 13. marec
16. april
16.
Poglej Kalipso (luna) in 16. april
18. maj
18.
Poglej Kalipso (luna) in 18. maj
1980
1980 (MCMLXXX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Kalipso (luna) in 1980
1981
1981 (MCMLXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Kalipso (luna) in 1981
1982
1982 (MCMLXXXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Kalipso (luna) in 1982
1983
1983 (MCMLXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Kalipso (luna) in 1983
30. september
30.
Poglej Kalipso (luna) in 30. september
53 Kalipso
53 Kalipso (mednarodno ime 53 Kalypso, starogrško: Kalipsó) je velik in temen asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.
Poglej Kalipso (luna) in 53 Kalipso