Hitreje kot brskalnik!
46 odnosi: Dan, Diona (luna), Dolina, Ekvator, Enkelad, Gaja, Geometrični albedo, Giovanni Domenico Cassini, Gram, Grščina, Grška mitologija, Itaka, Japet (luna), John Frederick William Herschel, Jupiter, Kalipso (luna), Kalisto (luna), Kanjon, Kelvin, Kilogram, Kilometer, Kubični centimeter, Lagrangeeva točka, Ludvik XIV. Francoski, Luna, Merkur, Mimas (luna), Naravni satelit, Orbitalna resonanca, Pospešek, Rea (luna), Saturn, Sidera Lodoicea, Sočasno vrtenje, Telesto (luna), Titan (mitologija), Udarni krater, Uran (mitologija), Voda, Voyager 2, William Herschel, 1671, 1684, 2007, 21. marec, 9. februar.
Dan
sončevega kamna Dán je ena od različnih enot za čas.
Novo!!: Tetija (luna) in Dan · Poglej več »
Diona (luna)
Diona (grško Διώνη: Dióne) je Saturnov naravni satelit, ki ga je odkril Giovanni Domenico Cassini leta 1684.
Novo!!: Tetija (luna) in Diona (luna) · Poglej več »
Dolina
Logarska dolina Dolina je nižji, navadno podolgovat svet med hribi ali v gričevnati pokrajini, pogosto z reko, ki teče skoznjo.
Novo!!: Tetija (luna) in Dolina · Poglej več »
Ekvator
Zemlja z ekvatorjem Ekvátor (tudi ravník ali rávnik) je v geografiji največji vzporednik oz.
Novo!!: Tetija (luna) in Ekvator · Poglej več »
Enkelad
Enkelad (Enkélados) je Saturnov naravni satelit.
Novo!!: Tetija (luna) in Enkelad · Poglej več »
Gaja
Münchnu (Inv. W504) Gája ali tudi Géa je v grški mitologiji boginja Zemlje, mati vesoljstva.
Novo!!: Tetija (luna) in Gaja · Poglej več »
Geometrični albedo
Geometrični albedo (oznaka p) nebesnega telesa je razmerje med svetlostjo nebesnega telesa pri ničelnem faznem kotu in svetlostjo difuzno sipane svetlobe (lambertska ploskev) na idealno beli ravni površini iste velikosti in na isti oddaljenosti od izvora.
Novo!!: Tetija (luna) in Geometrični albedo · Poglej več »
Giovanni Domenico Cassini
Giovanni Domenico Cassini I. (tudi Giandomenico), italijansko-francoski matematik, astronom in inženir, * 8. junij 1625, Perinaldo, Genovska republika, † 14. september 1712, Pariz, Francija.
Novo!!: Tetija (luna) in Giovanni Domenico Cassini · Poglej več »
Gram
Grám (SI oznaka enote: g) je izpeljana enota SI za maso.
Novo!!: Tetija (luna) in Gram · Poglej več »
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Novo!!: Tetija (luna) in Grščina · Poglej več »
Grška mitologija
Grško trojstvo in razporeditev treh zemeljskih kraljestev: Zevsovega Boga (Nebesa), Pozejdona (Morja in oceani) in Hada (Podzemlje). Teos (manjši bogovi) so otroci te trojice. Doprsni Zevsov kip Grška mitologija je skupek mitov in naukov, ki pripadajo antičnim Grkom, v zvezi z njihovimi bogovi in junaki, naravo Sveta in izvorom ter pomenom njihovega kultnega in ritualnega ravnanja.
Novo!!: Tetija (luna) in Grška mitologija · Poglej več »
Itaka
Itaka je lahko.
Novo!!: Tetija (luna) in Itaka · Poglej več »
Japet (luna)
Japet (grško Ιαπετός: Iapetós) je sedemnajsti od Saturnovih znanih naravnih satelitov in je tretji največji.
Novo!!: Tetija (luna) in Japet (luna) · Poglej več »
John Frederick William Herschel
Sir John Frederick William Herschel, 1.
Novo!!: Tetija (luna) in John Frederick William Herschel · Poglej več »
Jupiter
Júpiter je zunanji, peti planet od Sonca in je največji planet znotraj našega Osončja.
Novo!!: Tetija (luna) in Jupiter · Poglej več »
Kalipso (luna)
Legi lun Telesta in Kalipso v odnosu do Tetide. (Prikazane razdalje niso v pravilnem razmerju) Kalipso (starogrško: Kalipsó) je Saturnov notranji pravilni naravni satelit.
Novo!!: Tetija (luna) in Kalipso (luna) · Poglej več »
Kalisto (luna)
Kalísto (grško Καλλιστώ: Kallistó) je Jupitrov drugi največji naravni satelit.
Novo!!: Tetija (luna) in Kalisto (luna) · Poglej več »
Kanjon
ZDA Kanjon je globoko zarezana tesen s skoraj navpičnimi in koničastimi stenami.
Novo!!: Tetija (luna) in Kanjon · Poglej več »
Kelvin
Kelvin (oznaka K) je osnovna enota SI termodinamične temperature.
Novo!!: Tetija (luna) in Kelvin · Poglej več »
Kilogram
Kilográm (oznaka kg) je osnovna enota SI mase, enaka mnogokratniku Planckove konstante, ki ustreza masi kubičnega decimetra (litra) vode pri 4 °C.
Novo!!: Tetija (luna) in Kilogram · Poglej več »
Kilometer
Kilometrski kamen nekdnaje železniške proge med Brezovico in Vrhniko Kilometer (okrajšava km) je enota za merjenje dolžine, enaka 1000 metrom (predpona »kilo-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1000).
Novo!!: Tetija (luna) in Kilometer · Poglej več »
Kubični centimeter
Kubični centimeter ccm (oznaka cm³) je prostorninska fizikalna enota, ki ustreza prostornini kocke s stranico 1 cm.
Novo!!: Tetija (luna) in Kubični centimeter · Poglej več »
Lagrangeeva točka
Konturni graf razpoložljivega potenciala problema dveh teles (Sonce in Zemlja), kaže 5 Lagrangeevih točk. Lagrangeeve tóčke (tudi L-točke ali libracijske točke) v nebesni mehaniki predstavljajo pet leg v medplanetarnem prostoru, v katerih lahko rečemo, da manjše telo, na katerega vpliva le gravitacija, teoretično miruje glede na dve večji telesi, kot na primer satelit glede na Zemljo in Luno.
Novo!!: Tetija (luna) in Lagrangeeva točka · Poglej več »
Ludvik XIV. Francoski
Ludvik XIV., francoski kralj, * 5. september 1638, Saint-Germain-en-Laye, † 1. september 1715, Versailles.
Novo!!: Tetija (luna) in Ludvik XIV. Francoski · Poglej več »
Luna
Luna je Zemljin edini naravni satelit.
Novo!!: Tetija (luna) in Luna · Poglej več »
Merkur
Merkúr je najmanjši in Soncu najbližji planet v Osončju.
Novo!!: Tetija (luna) in Merkur · Poglej več »
Mimas (luna)
Mimas (grško Μίμᾱς: Mímas) je Saturnov notranji naravni satelit.
Novo!!: Tetija (luna) in Mimas (luna) · Poglej več »
Naravni satelit
Luno. Narávni satelít ali lúna (z malo začetnico) je astronomsko telo, ki kroži okrog pvečjega spremljevalca Harona, kar včasih obravnavajo kot edini dvojni planet v našem Osončju.
Novo!!: Tetija (luna) in Naravni satelit · Poglej več »
Orbitalna resonanca
Orbitálna resonánca nastopi takrat, ko lahko obhodni dobi dveh nebesnih teles, ki krožita okoli skupnega osrednjega telesa, izrazimo kot razmerje dveh celih števil (primera: 1: 2 in 3: 2).
Novo!!: Tetija (luna) in Orbitalna resonanca · Poglej več »
Pospešek
Pospéšek (oznaka a) je v fiziki kontravariantna vektorska količina, ki podaja spreminjanje hitrosti telesa v prostoru v časovni enoti.
Novo!!: Tetija (luna) in Pospešek · Poglej več »
Rea (luna)
Rea (grško Ῥέᾱ: Rea) je drugi največji Saturnov naravni satelit in deveti po velikosti v Osončju.
Novo!!: Tetija (luna) in Rea (luna) · Poglej več »
Saturn
Satúrn je zunanji, šesti planet od Sonca v Osončju.
Novo!!: Tetija (luna) in Saturn · Poglej več »
Sidera Lodoicea
Cassini Sidera Lodoicea ali Ludvikove zvezde je ime, ki ga je Giovanni Domenico Cassini dal štirim Saturnovim lunam, ki jih je odkril v letih 1671, 1672 in 1684.
Novo!!: Tetija (luna) in Sidera Lodoicea · Poglej več »
Sočasno vrtenje
kroži. Sočasno vrtenje ali sinhrona rotacija je v astronomiji poseben način kroženja nebesnega telesa okrog osrednjega telesa, pri katerem se krožeče telo med enim obkroženjem zavrti okrog lastne osi točno enkrat.
Novo!!: Tetija (luna) in Sočasno vrtenje · Poglej več »
Telesto (luna)
Telesto (grško Τελεστώ: Telestó) je Saturnov notranji pravilni naravni satelit.
Novo!!: Tetija (luna) in Telesto (luna) · Poglej več »
Titan (mitologija)
Upodobitev Kronosa Titáni so v grški mitologiji sinovi in hčere Urana in Gaje.
Novo!!: Tetija (luna) in Titan (mitologija) · Poglej več »
Udarni krater
Luni. Udarni krater (tudi astroblem ali kar krater) je krožna ali ovalna depresija na površju, običajno na planetu, naravnem satelitu, asteroidu ali drugemu nebesnemu telesu, ki je nastala s trkom manjšega telesa meteorja s površjem.
Novo!!: Tetija (luna) in Udarni krater · Poglej več »
Uran (mitologija)
Uran, kar pomeni 'nebo' ali 'nebeški svod') je bil v grški mitologiji bog, ki je poosebljal nebo, in eno od grških prvotnih božanstev. Uran in Gaja sta bila starša prve generacije Titanov in prednika večine grških bogov. Po Heziodu so se iz kapelj Uranove krvi rodili Giganti, Erinije in nimfe, vendar se noben kult, ki je bil neposredno naslovljen na Urana, ni ohranil do klasične dobe. S prestola ga je vrgel Titan Kronos, ki ga je kastriral, iz morske pene, ki je vzkipela okrog odsekanih splonih organov, pa se je rodila Afrodita. Nekateri miti trdijo da je njegov »plašč« sedanja atmosfera. Okoli Zemlje se je ovil, da bi dvoril boginji Zemlje Gaji. Uran se med običajnimi temami ne pojavlja na grških poslikani keramiki. Elementarni Zemlja, Nebo in Stiks se lahko pridružijo v slovesnem priklicu v homerskem epu. Uran je povezan z rimskim bogom Celom.
Novo!!: Tetija (luna) in Uran (mitologija) · Poglej več »
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil. Njena kemijska formula H2O kaže, da njene molekule vsebujejo en kisikov in dva vodikova atoma, povezana s kisikom s kovalentno vezjo. Kot med vodikovima atomoma meri 104,45°. Naziv "voda" se običajno uporablja za vodo v tekočem agregatnem stanju pri standardni temperaturi in tlaku. Voda ima več agregatnih stanj. V tekočem stanju v ozračju tvori dež in kot aerosol meglo. Oblaki so sestavljeni iz suspendiranih kapljic vode in ledu v njenem trdnem agregatnem stanju. Kristaliziran led lahko pade na zemljo kot sneg. Voda v plinastem agregatnem stanju tvori paro ali vodne hlape. Voda pokriva približno 70,9 % zemeljske površine, večinoma v morjih in oceanih. Majhen del vode je v podtalnici (1,7 %), ledenikih in ledenih pokrovih Antarktike in Grenlandije (1,7 %), v zraku pa kot para, oblaki, sestavljeni iz ledu in tekoče vode, suspendirane v zraku in padavine (0,001 %). Voda se nenehno giblje skozi vodni krog izhlapevanja, transpiracije (evapotranspiracije), kondenzacije, padavin in vodotokov, ki običajno dosežejo morje. Voda igra pomembno vlogo v svetovnem gospodarstvu. Približno 70 % sladke vode, ki jo porabijo ljudje, se porabi v kmetijstvu. Ribolov v slanih in sladkih vodah je glavni vir hrane v številnih delih sveta. Velik del trgovine z blagom na dolge razdalje, kot so nafta, zemeljski plin in industrijski izdelki, se prevaža z ladjami po morjih, rekah, jezerih in kanalih. Velike količine vode, ledu in pare se uporabljajo za hlajenje in ogrevanje v industriji in gospodinjstvih. Voda je odlično topilo za najrazličnejše snovi, tako anorganske kot organske, in se kot taka pogosto uporablja v industrijskih procesih ter pri kuhanju in pranju. Voda, led in sneg so tudi osrednjega pomena za številne športe in druge oblike zabave, kot so plavanje, čolnarjenje, deskanje, športni ribolov, potapljanje, drsanje in smučanje.
Novo!!: Tetija (luna) in Voda · Poglej več »
Voyager 2
Voyager 2 Voyager 2 je vesoljska sonda, ki je bila izstreljena leta 1977.
Novo!!: Tetija (luna) in Voyager 2 · Poglej več »
William Herschel
Sir Frederick William Herschel, nemško-angleški glasbenik, skladatelj in astronom, * 15. november 1738, Hannover, Hanover, † 25. avgust 1822, Slough pri Windsorju, grofija Berkshire, Anglija.
Novo!!: Tetija (luna) in William Herschel · Poglej več »
1671
1671 (MDCLXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Novo!!: Tetija (luna) in 1671 · Poglej več »
1684
1684 (MDCLXXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Novo!!: Tetija (luna) in 1684 · Poglej več »
2007
2007 (MMVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek in končalo s ponedeljkom.
Novo!!: Tetija (luna) in 2007 · Poglej več »
21. marec
21.
Novo!!: Tetija (luna) in 21. marec · Poglej več »
9. februar
9.
Novo!!: Tetija (luna) in 9. februar · Poglej več »
