Kazalo
38 odnosi: Dan, Diona (luna), Enkelad, Gaja, Geometrični albedo, Giovanni Domenico Cassini, Gram, Grščina, Grška mitologija, Japet (luna), John Frederick William Herschel, Kalisto (luna), Kelvin, Kilogram, Kilometer, Kriovulkan, Kubični centimeter, Kvadratni kilometer, Ludvik XIV. Francoski, Luna, Mimas (luna), Naravni satelit, Osončje, Pospešek, Rea, Saturn, Sidera Lodoicea, Sočasno vrtenje, Tetija (luna), Titan (mitologija), Udarni krater, Uran (mitologija), William Herschel, Zemlja, 1671, 1672, 1684, 23. december.
- Astronomska telesa, odkrita leta 1672
- Saturnove lune
Dan
sončevega kamna Dán je ena od različnih enot za čas.
Poglej Rea (luna) in Dan
Diona (luna)
Diona (grško Διώνη: Dióne) je Saturnov naravni satelit, ki ga je odkril Giovanni Domenico Cassini leta 1684.
Poglej Rea (luna) in Diona (luna)
Enkelad
Enkelad (Enkélados) je Saturnov naravni satelit.
Poglej Rea (luna) in Enkelad
Gaja
Münchnu (Inv. W504) Gája ali tudi Géa je v grški mitologiji boginja Zemlje, mati vesoljstva.
Poglej Rea (luna) in Gaja
Geometrični albedo
Geometrični albedo (oznaka p) nebesnega telesa je razmerje med svetlostjo nebesnega telesa pri ničelnem faznem kotu in svetlostjo difuzno sipane svetlobe (lambertska ploskev) na idealno beli ravni površini iste velikosti in na isti oddaljenosti od izvora.
Poglej Rea (luna) in Geometrični albedo
Giovanni Domenico Cassini
Giovanni Domenico Cassini I. (tudi Giandomenico), italijansko-francoski matematik, astronom in inženir, * 8. junij 1625, Perinaldo, Genovska republika, † 14. september 1712, Pariz, Francija.
Poglej Rea (luna) in Giovanni Domenico Cassini
Gram
Grám (SI oznaka enote: g) je izpeljana enota SI za maso.
Poglej Rea (luna) in Gram
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Rea (luna) in Grščina
Grška mitologija
Grško trojstvo in razporeditev treh zemeljskih kraljestev: Zevsovega Boga (Nebesa), Pozejdona (Morja in oceani) in Hada (Podzemlje). Teos (manjši bogovi) so otroci te trojice. Doprsni Zevsov kip Grška mitologija je skupek mitov in naukov, ki pripadajo antičnim Grkom, v zvezi z njihovimi bogovi in junaki, naravo Sveta in izvorom ter pomenom njihovega kultnega in ritualnega ravnanja.
Poglej Rea (luna) in Grška mitologija
Japet (luna)
Japet (grško Ιαπετός: Iapetós) je sedemnajsti od Saturnovih znanih naravnih satelitov in je tretji največji.
Poglej Rea (luna) in Japet (luna)
John Frederick William Herschel
Sir John Frederick William Herschel, 1.
Poglej Rea (luna) in John Frederick William Herschel
Kalisto (luna)
Kalísto (grško Καλλιστώ: Kallistó) je Jupitrov drugi največji naravni satelit.
Poglej Rea (luna) in Kalisto (luna)
Kelvin
Kelvin (oznaka K) je osnovna enota SI termodinamične temperature.
Poglej Rea (luna) in Kelvin
Kilogram
Kilográm (oznaka kg) je osnovna enota SI mase, enaka mnogokratniku Planckove konstante, ki ustreza masi kubičnega decimetra (litra) vode pri 4 °C.
Poglej Rea (luna) in Kilogram
Kilometer
Kilometrski kamen nekdnaje železniške proge med Brezovico in Vrhniko Kilometer (okrajšava km) je enota za merjenje dolžine, enaka 1000 metrom (predpona »kilo-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1000).
Poglej Rea (luna) in Kilometer
Kriovulkan
obroč E. Triton (v sredini) Kriovulkan pomeni ledni vulkan.
Poglej Rea (luna) in Kriovulkan
Kubični centimeter
Kubični centimeter ccm (oznaka cm³) je prostorninska fizikalna enota, ki ustreza prostornini kocke s stranico 1 cm.
Poglej Rea (luna) in Kubični centimeter
Kvadratni kilometer
Kvadrátni kilométer (oznaka km²) je izpeljana enota SI za merjenje površin.
Poglej Rea (luna) in Kvadratni kilometer
Ludvik XIV. Francoski
Ludvik XIV., francoski kralj, * 5. september 1638, Saint-Germain-en-Laye, † 1. september 1715, Versailles.
Poglej Rea (luna) in Ludvik XIV. Francoski
Luna
Luna je Zemljin edini naravni satelit.
Poglej Rea (luna) in Luna
Mimas (luna)
Mimas (grško Μίμᾱς: Mímas) je Saturnov notranji naravni satelit.
Poglej Rea (luna) in Mimas (luna)
Naravni satelit
Luno. Narávni satelít ali lúna (z malo začetnico) je astronomsko telo, ki kroži okrog pvečjega spremljevalca Harona, kar včasih obravnavajo kot edini dvojni planet v našem Osončju.
Poglej Rea (luna) in Naravni satelit
Osončje
Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.
Poglej Rea (luna) in Osončje
Pospešek
Pospéšek (oznaka a) je v fiziki kontravariantna vektorska količina, ki podaja spreminjanje hitrosti telesa v prostoru v časovni enoti.
Poglej Rea (luna) in Pospešek
Rea
Upodobitev Ree iz leta 1888 Rea (gr. Rheía, lat. Rhea) je v grški mitologiji hči Urana in Gaje in ena od dvanajstih titanov.
Poglej Rea (luna) in Rea
Saturn
Satúrn je zunanji, šesti planet od Sonca v Osončju.
Poglej Rea (luna) in Saturn
Sidera Lodoicea
Cassini Sidera Lodoicea ali Ludvikove zvezde je ime, ki ga je Giovanni Domenico Cassini dal štirim Saturnovim lunam, ki jih je odkril v letih 1671, 1672 in 1684.
Poglej Rea (luna) in Sidera Lodoicea
Sočasno vrtenje
kroži. Sočasno vrtenje ali sinhrona rotacija je v astronomiji poseben način kroženja nebesnega telesa okrog osrednjega telesa, pri katerem se krožeče telo med enim obkroženjem zavrti okrog lastne osi točno enkrat.
Poglej Rea (luna) in Sočasno vrtenje
Tetija (luna)
Tétija (grško Τηθύς: Tetís) je Saturnov notranji naravni satelit.
Poglej Rea (luna) in Tetija (luna)
Titan (mitologija)
Upodobitev Kronosa Titáni so v grški mitologiji sinovi in hčere Urana in Gaje.
Poglej Rea (luna) in Titan (mitologija)
Udarni krater
Luni. Udarni krater (tudi astroblem ali kar krater) je krožna ali ovalna depresija na površju, običajno na planetu, naravnem satelitu, asteroidu ali drugemu nebesnemu telesu, ki je nastala s trkom manjšega telesa meteorja s površjem.
Poglej Rea (luna) in Udarni krater
Uran (mitologija)
Uran, kar pomeni 'nebo' ali 'nebeški svod') je bil v grški mitologiji bog, ki je poosebljal nebo, in eno od grških prvotnih božanstev. Uran in Gaja sta bila starša prve generacije Titanov in prednika večine grških bogov. Po Heziodu so se iz kapelj Uranove krvi rodili Giganti, Erinije in nimfe, vendar se noben kult, ki je bil neposredno naslovljen na Urana, ni ohranil do klasične dobe.
Poglej Rea (luna) in Uran (mitologija)
William Herschel
Sir Frederick William Herschel, nemško-angleški glasbenik, skladatelj in astronom, * 15. november 1738, Hannover, Hanover, † 25. avgust 1822, Slough pri Windsorju, grofija Berkshire, Anglija.
Poglej Rea (luna) in William Herschel
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Poglej Rea (luna) in Zemlja
1671
1671 (MDCLXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Rea (luna) in 1671
1672
1672 (MDCLXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Rea (luna) in 1672
1684
1684 (MDCLXXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Rea (luna) in 1684
23. december
23.
Poglej Rea (luna) in 23. december