Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Rea (luna)

Index Rea (luna)

Rea (grško Ῥέᾱ: Rea) je drugi največji Saturnov naravni satelit in deveti po velikosti v Osončju.

Kazalo

  1. 38 odnosi: Dan, Diona (luna), Enkelad, Gaja, Geometrični albedo, Giovanni Domenico Cassini, Gram, Grščina, Grška mitologija, Japet (luna), John Frederick William Herschel, Kalisto (luna), Kelvin, Kilogram, Kilometer, Kriovulkan, Kubični centimeter, Kvadratni kilometer, Ludvik XIV. Francoski, Luna, Mimas (luna), Naravni satelit, Osončje, Pospešek, Rea, Saturn, Sidera Lodoicea, Sočasno vrtenje, Tetija (luna), Titan (mitologija), Udarni krater, Uran (mitologija), William Herschel, Zemlja, 1671, 1672, 1684, 23. december.

  2. Astronomska telesa, odkrita leta 1672
  3. Saturnove lune

Dan

sončevega kamna Dán je ena od različnih enot za čas.

Poglej Rea (luna) in Dan

Diona (luna)

Diona (grško Διώνη: Dióne) je Saturnov naravni satelit, ki ga je odkril Giovanni Domenico Cassini leta 1684.

Poglej Rea (luna) in Diona (luna)

Enkelad

Enkelad (Enkélados) je Saturnov naravni satelit.

Poglej Rea (luna) in Enkelad

Gaja

Münchnu (Inv. W504) Gája ali tudi Géa je v grški mitologiji boginja Zemlje, mati vesoljstva.

Poglej Rea (luna) in Gaja

Geometrični albedo

Geometrični albedo (oznaka p) nebesnega telesa je razmerje med svetlostjo nebesnega telesa pri ničelnem faznem kotu in svetlostjo difuzno sipane svetlobe (lambertska ploskev) na idealno beli ravni površini iste velikosti in na isti oddaljenosti od izvora.

Poglej Rea (luna) in Geometrični albedo

Giovanni Domenico Cassini

Giovanni Domenico Cassini I. (tudi Giandomenico), italijansko-francoski matematik, astronom in inženir, * 8. junij 1625, Perinaldo, Genovska republika, † 14. september 1712, Pariz, Francija.

Poglej Rea (luna) in Giovanni Domenico Cassini

Gram

Grám (SI oznaka enote: g) je izpeljana enota SI za maso.

Poglej Rea (luna) in Gram

Grščina

Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.

Poglej Rea (luna) in Grščina

Grška mitologija

Grško trojstvo in razporeditev treh zemeljskih kraljestev: Zevsovega Boga (Nebesa), Pozejdona (Morja in oceani) in Hada (Podzemlje). Teos (manjši bogovi) so otroci te trojice. Doprsni Zevsov kip Grška mitologija je skupek mitov in naukov, ki pripadajo antičnim Grkom, v zvezi z njihovimi bogovi in junaki, naravo Sveta in izvorom ter pomenom njihovega kultnega in ritualnega ravnanja.

Poglej Rea (luna) in Grška mitologija

Japet (luna)

Japet (grško Ιαπετός: Iapetós) je sedemnajsti od Saturnovih znanih naravnih satelitov in je tretji največji.

Poglej Rea (luna) in Japet (luna)

John Frederick William Herschel

Sir John Frederick William Herschel, 1.

Poglej Rea (luna) in John Frederick William Herschel

Kalisto (luna)

Kalísto (grško Καλλιστώ: Kallistó) je Jupitrov drugi največji naravni satelit.

Poglej Rea (luna) in Kalisto (luna)

Kelvin

Kelvin (oznaka K) je osnovna enota SI termodinamične temperature.

Poglej Rea (luna) in Kelvin

Kilogram

Kilográm (oznaka kg) je osnovna enota SI mase, enaka mnogokratniku Planckove konstante, ki ustreza masi kubičnega decimetra (litra) vode pri 4 °C.

Poglej Rea (luna) in Kilogram

Kilometer

Kilometrski kamen nekdnaje železniške proge med Brezovico in Vrhniko Kilometer (okrajšava km) je enota za merjenje dolžine, enaka 1000 metrom (predpona »kilo-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1000).

Poglej Rea (luna) in Kilometer

Kriovulkan

obroč E. Triton (v sredini) Kriovulkan pomeni ledni vulkan.

Poglej Rea (luna) in Kriovulkan

Kubični centimeter

Kubični centimeter ccm (oznaka cm³) je prostorninska fizikalna enota, ki ustreza prostornini kocke s stranico 1 cm.

Poglej Rea (luna) in Kubični centimeter

Kvadratni kilometer

Kvadrátni kilométer (oznaka km²) je izpeljana enota SI za merjenje površin.

Poglej Rea (luna) in Kvadratni kilometer

Ludvik XIV. Francoski

Ludvik XIV., francoski kralj, * 5. september 1638, Saint-Germain-en-Laye, † 1. september 1715, Versailles.

Poglej Rea (luna) in Ludvik XIV. Francoski

Luna

Luna je Zemljin edini naravni satelit.

Poglej Rea (luna) in Luna

Mimas (luna)

Mimas (grško Μίμᾱς: Mímas) je Saturnov notranji naravni satelit.

Poglej Rea (luna) in Mimas (luna)

Naravni satelit

Luno. Narávni satelít ali lúna (z malo začetnico) je astronomsko telo, ki kroži okrog pvečjega spremljevalca Harona, kar včasih obravnavajo kot edini dvojni planet v našem Osončju.

Poglej Rea (luna) in Naravni satelit

Osončje

Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.

Poglej Rea (luna) in Osončje

Pospešek

Pospéšek (oznaka a) je v fiziki kontravariantna vektorska količina, ki podaja spreminjanje hitrosti telesa v prostoru v časovni enoti.

Poglej Rea (luna) in Pospešek

Rea

Upodobitev Ree iz leta 1888 Rea (gr. Rheía, lat. Rhea) je v grški mitologiji hči Urana in Gaje in ena od dvanajstih titanov.

Poglej Rea (luna) in Rea

Saturn

Satúrn je zunanji, šesti planet od Sonca v Osončju.

Poglej Rea (luna) in Saturn

Sidera Lodoicea

Cassini Sidera Lodoicea ali Ludvikove zvezde je ime, ki ga je Giovanni Domenico Cassini dal štirim Saturnovim lunam, ki jih je odkril v letih 1671, 1672 in 1684.

Poglej Rea (luna) in Sidera Lodoicea

Sočasno vrtenje

kroži. Sočasno vrtenje ali sinhrona rotacija je v astronomiji poseben način kroženja nebesnega telesa okrog osrednjega telesa, pri katerem se krožeče telo med enim obkroženjem zavrti okrog lastne osi točno enkrat.

Poglej Rea (luna) in Sočasno vrtenje

Tetija (luna)

Tétija (grško Τηθύς: Tetís) je Saturnov notranji naravni satelit.

Poglej Rea (luna) in Tetija (luna)

Titan (mitologija)

Upodobitev Kronosa Titáni so v grški mitologiji sinovi in hčere Urana in Gaje.

Poglej Rea (luna) in Titan (mitologija)

Udarni krater

Luni. Udarni krater (tudi astroblem ali kar krater) je krožna ali ovalna depresija na površju, običajno na planetu, naravnem satelitu, asteroidu ali drugemu nebesnemu telesu, ki je nastala s trkom manjšega telesa meteorja s površjem.

Poglej Rea (luna) in Udarni krater

Uran (mitologija)

Uran, kar pomeni 'nebo' ali 'nebeški svod') je bil v grški mitologiji bog, ki je poosebljal nebo, in eno od grških prvotnih božanstev. Uran in Gaja sta bila starša prve generacije Titanov in prednika večine grških bogov. Po Heziodu so se iz kapelj Uranove krvi rodili Giganti, Erinije in nimfe, vendar se noben kult, ki je bil neposredno naslovljen na Urana, ni ohranil do klasične dobe.

Poglej Rea (luna) in Uran (mitologija)

William Herschel

Sir Frederick William Herschel, nemško-angleški glasbenik, skladatelj in astronom, * 15. november 1738, Hannover, Hanover, † 25. avgust 1822, Slough pri Windsorju, grofija Berkshire, Anglija.

Poglej Rea (luna) in William Herschel

Zemlja

Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.

Poglej Rea (luna) in Zemlja

1671

1671 (MDCLXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.

Poglej Rea (luna) in 1671

1672

1672 (MDCLXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.

Poglej Rea (luna) in 1672

1684

1684 (MDCLXXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.

Poglej Rea (luna) in 1684

23. december

23.

Poglej Rea (luna) in 23. december

Glej tudi

Astronomska telesa, odkrita leta 1672

Saturnove lune