Kazalo
31 odnosi: Amonijak, Bibavica, Cassini-Huygens, Dušik, Energija, Enkelad, Evropa (luna), Ganimed (luna), Gejzir, Jupiter, Kilo, Led, Metan, Meter, Miranda (luna), Naravni satelit, Nebesno telo, Neptun, Ogljikov dioksid, Ognjenik, Radioaktivnost, Saturn, Titan (luna), Trenje, Triton (luna), Uran, Voda, Voyager 2, 1989, 2005, 50000 Kvaoar.
- Vulkanologija
Amonijak
Amonijak (tudi azan ali amoniak) je brezbarven plin neprijetnega vonja.
Poglej Kriovulkan in Amonijak
Bibavica
Bíbavica ali plimovánje je izraz, ki opisuje pojav izmeničnega spreminjanja višine vodne gladine v morjih in oceanih.
Poglej Kriovulkan in Bibavica
Cassini-Huygens
Umetniški prikaz utirjanja sonde Cassini v tirnico okrog Saturna. Centaur. Laboratoriju za reaktivni pogon (JPL) med preizkušanjem, 1997. Cassini-Huygens je skupni projekt vesoljskih agencij NASA, ESA in ASI in je vesoljska sonda, namenjena preučevanju Saturna in njegovih naravnih satelitov.
Poglej Kriovulkan in Cassini-Huygens
Dušik
Dušik je kemični element s simbolom N in atomskim številom 7.
Poglej Kriovulkan in Dušik
Energija
Energíja je sestavljena fizikalna količina.
Poglej Kriovulkan in Energija
Enkelad
Enkelad (Enkélados) je Saturnov naravni satelit.
Poglej Kriovulkan in Enkelad
Evropa (luna)
Evrópa (grško Ευρώπη: Európa) je Jupitrov šesti in najmanjši znani Galilejev naravni satelit.
Poglej Kriovulkan in Evropa (luna)
Ganimed (luna)
Ganiméd (grško: Ganimédes) je Jupitrov največji naravni satelit ter hkrati največji v celotnem Osončju.
Poglej Kriovulkan in Ganimed (luna)
Gejzir
Gejzir Strokkur, Islandija Gejzír je termalni izvir na Zemljini površini, ki v presledkih bruha vrelo vodo in paro v zrak.
Poglej Kriovulkan in Gejzir
Jupiter
Júpiter je zunanji, peti planet od Sonca in je največji planet znotraj našega Osončja.
Poglej Kriovulkan in Jupiter
Kilo
Kílo (okrajšava k) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 103 ali 1.000.
Poglej Kriovulkan in Kilo
Led
Blok ledu na Islandiji Léd je zmrznjena trdna oblika vode.
Poglej Kriovulkan in Led
Metan
Metan je najpreprostejši ogljikovodik, je plin s kemijsko formulo CH4.
Poglej Kriovulkan in Metan
Meter
Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Méter (simbol m) je osnovna enota SI za merjenje dolžine, enaka razdalji, ki jo svetloba prepotuje v vakuumu v sekunde.
Poglej Kriovulkan in Meter
Miranda (luna)
Miranda je enajsta od Uranovih znanih satelitov.
Poglej Kriovulkan in Miranda (luna)
Naravni satelit
Luno. Narávni satelít ali lúna (z malo začetnico) je astronomsko telo, ki kroži okrog pvečjega spremljevalca Harona, kar včasih obravnavajo kot edini dvojni planet v našem Osončju.
Poglej Kriovulkan in Naravni satelit
Nebesno telo
Nebésno teló je togo telo, zlasti v Osončju, lahko pa pomeni tudi zvezdo in galaksijo.
Poglej Kriovulkan in Nebesno telo
Neptun
Neptún je zunanji, po oddaljenosti od Sonca osmi planet v Osončju (v času, ko je Pluton, ki ima izsredni tir, še veljal za planet, je bil občasno deveti). Je tudi najbolj oddaljeni ledeni orjak (do leta 1990 je spadal v kategorijo plinastih orjakov) v Osončju. Čeprav je najmanjši od plinastih orjakov, ima večjo maso kot Uran, ker ga je njegovo močnejše gravitacijsko polje stisnilo v večjo gostoto.
Poglej Kriovulkan in Neptun
Ogljikov dioksid
Ogljíkov díoksíd (zastarelo ogljikov dvokis) je pri standardnih pogojih plin s kemijsko formulo CO2.
Poglej Kriovulkan in Ogljikov dioksid
Ognjenik
Indoneziji Seattla Ognjeník (tudi vulkán) je geološka površinska oblika, ki se največkrat pojavlja kot gora ali hrib.
Poglej Kriovulkan in Ognjenik
Radioaktivnost
Mednarodni znak za radioaktivno nevarnost. Radioaktívnost je pojav, pri katerem nestabilno atomsko jedro razpade.
Poglej Kriovulkan in Radioaktivnost
Saturn
Satúrn je zunanji, šesti planet od Sonca v Osončju.
Poglej Kriovulkan in Saturn
Titan (luna)
Titan v naravnih barvah, kot ga je posnela sonda ''Cassini''. Slika je zamegljena zaradi oblakov organodušikovih spojin. Titan (grško: Titán) je največji Saturnov naravni satelit in drugi največji naravni satelit v Osončju.
Poglej Kriovulkan in Titan (luna)
Trenje
Trênje je pojav, da deluje telo, po katerem drsi drugo telo, na slednjega deluje s silo trenja, ki ima nasprotno smer od smeri gibanja.
Poglej Kriovulkan in Trenje
Triton (luna)
Tríton (grško Τρίτων: Tríton) je največji naravni satelit planeta Neptun, ki ga je odkril William Lassell 10. oktobra 1846, to je le 17 dni po odkritju samega planeta.
Poglej Kriovulkan in Triton (luna)
Uran
Urán (latinsko uranium) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol U in atomsko število 92.
Poglej Kriovulkan in Uran
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil.
Poglej Kriovulkan in Voda
Voyager 2
Voyager 2 Voyager 2 je vesoljska sonda, ki je bila izstreljena leta 1977.
Poglej Kriovulkan in Voyager 2
1989
1989 MCMLXXXIX je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Kriovulkan in 1989
2005
2005 (MMV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Kriovulkan in 2005
50000 Kvaoar
50000 Kvaoar (Quaoar) je čezneptunsko telo v Kuiperjevem pasu.
Poglej Kriovulkan in 50000 Kvaoar