Kazalo
22 odnosi: Delo, Druga svetovna vojna, Gibanje, Grafit, Hitrost, Mazivo, Mehanska energija, Meritev, Nekonservativna sila, Notranja energija, Sila, Snov, Taljenje, Tank, Tekočina, Telo, Toplota, Trdnina, Tribologija, Upor sredstva, Vibracija, Zvok.
- Fizikalne sile
- Klasična mehanika
Delo
Delo je zavestno uporabljanje telesne ali duševne energije za pridobivanje rezultatov.
Poglej Trenje in Delo
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Poglej Trenje in Druga svetovna vojna
Gibanje
Gíbanje v fiziki opisuje pojav, da se s časom spreminja lega telesa glede na druga telesa ali pa lega dela telesa glede na druge dele telesa.
Poglej Trenje in Gibanje
Grafit
Grafit je ena od štirih alotropskih modifikacij ogljika.
Poglej Trenje in Grafit
Hitrost
Hitróst (oznaka v) je v fiziki vektorska količina, ki podaja spreminjanje lege telesa ali snovi v prostoru v časovni enoti.
Poglej Trenje in Hitrost
Mazivo
Mazivo (tudi lubrikant) je snov, ki pomaga zmanjšati trenje in temperature med drsenjem dveh ali več površin in tako pripomorejo k boljšemu delovanju mehanizma.
Poglej Trenje in Mazivo
Mehanska energija
Mehánska energíja je v fiziki energija, ki povzroča gibanje po prostoru ter fizikalne spremembe telesa na katerega vplivamo.
Poglej Trenje in Mehanska energija
Meritev
GHz Berkeleyju Merítev ali mérjenje je skupek ali niz opravil za določevanje velikosti kakšne značilnosti telesa, kot sta na primer njegova dolžina ali masa, relativno glede na enoto meritve, oziroma vrednosti neke merjene fizikalne količine.
Poglej Trenje in Meritev
Nekonservativna sila
Nèkonservativna síla (tudi dísipativna síla ali nèpotenciálna síla) je sila, katere skupno opravljeno delo po poljubno izbrani zaključeni poti, ni enako nič.
Poglej Trenje in Nekonservativna sila
Notranja energija
Nótranja energíja (oznaka Wn in tudi U) je oblika energije, ki jo ima telo zaradi svojega stanja.
Poglej Trenje in Notranja energija
Sila
Síla (oznaka F) je v fiziki količina, ki povzroča, da telo pospešuje in mu spreminja njegov hitrostni vektor.
Poglej Trenje in Sila
Snov
Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.
Poglej Trenje in Snov
Taljenje
vodnega ledu Taljênje (v primeru vode tudi odtájanje, odtajevánje, odtaljevánje) je fazni prehod, pri katerem snov preide iz trdnega v kapljevinsko agregatno stanje.
Poglej Trenje in Taljenje
Tank
Glavni bojni tank M-84 Tánk je težko oklepljeno, oboroženo, gosenično vozilo, ki se uporablja za bojevanje.
Poglej Trenje in Tank
Tekočina
Tekočína (tudi flúid) je skupno ime za podmnožico faz snovi, ki zajema kapljevine in pline, v posplošenem smislu pa lahko med tekočine uvrščamo tudi plazmo in plastične trdnine.
Poglej Trenje in Tekočina
Telo
Teló je snovni del živih bitij in ga razlikujemo od duše, osebnosti ali obnašanja.
Poglej Trenje in Telo
Toplota
Toplota (Q) je energija, ki ob stiku dveh teles z različnima temperaturama spontano prehaja s telesa višje temperature na telo z nižjo temperaturo (drugi zakon termodinamike).
Poglej Trenje in Toplota
Trdnina
Enokristalinska oblika trdninskega insulina Trdnína (oznaka S), tudi trdna snov, je snov v trdem agregatnem stanju, ki zavzema stalno prostornino z določeno obliko.
Poglej Trenje in Trdnina
Tribologija
Tribologija je veda o trenju, obrabi in mazanju.
Poglej Trenje in Tribologija
Upor sredstva
Upòr je v fiziki pojav, da na telo, ki se giblje v tekočini, deluje sila upora, ki ima nasprotno smer od smeri gibanja, ali pojav, da se tekočina upira pretakanju po cevi.
Poglej Trenje in Upor sredstva
Vibracija
Eden od načinov vibriranja vpetega trama Vibrácija je nihanje fizikalnega sistema okrog ravnovesne lege.
Poglej Trenje in Vibracija
Zvok
Zvók ali zvočno valovanje je pojav, ki nastane pri mehanskem nihanju delcev v mediju, ki ima maso in elastičnost, v slišnem območju frekvenc.
Poglej Trenje in Zvok