Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Trenje

Index Trenje

Trênje je pojav, da deluje telo, po katerem drsi drugo telo, na slednjega deluje s silo trenja, ki ima nasprotno smer od smeri gibanja.

Kazalo

  1. 22 odnosi: Delo, Druga svetovna vojna, Gibanje, Grafit, Hitrost, Mazivo, Mehanska energija, Meritev, Nekonservativna sila, Notranja energija, Sila, Snov, Taljenje, Tank, Tekočina, Telo, Toplota, Trdnina, Tribologija, Upor sredstva, Vibracija, Zvok.

  2. Fizikalne sile
  3. Klasična mehanika

Delo

Delo je zavestno uporabljanje telesne ali duševne energije za pridobivanje rezultatov.

Poglej Trenje in Delo

Druga svetovna vojna

Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.

Poglej Trenje in Druga svetovna vojna

Gibanje

Gíbanje v fiziki opisuje pojav, da se s časom spreminja lega telesa glede na druga telesa ali pa lega dela telesa glede na druge dele telesa.

Poglej Trenje in Gibanje

Grafit

Grafit je ena od štirih alotropskih modifikacij ogljika.

Poglej Trenje in Grafit

Hitrost

Hitróst (oznaka v) je v fiziki vektorska količina, ki podaja spreminjanje lege telesa ali snovi v prostoru v časovni enoti.

Poglej Trenje in Hitrost

Mazivo

Mazivo (tudi lubrikant) je snov, ki pomaga zmanjšati trenje in temperature med drsenjem dveh ali več površin in tako pripomorejo k boljšemu delovanju mehanizma.

Poglej Trenje in Mazivo

Mehanska energija

Mehánska energíja je v fiziki energija, ki povzroča gibanje po prostoru ter fizikalne spremembe telesa na katerega vplivamo.

Poglej Trenje in Mehanska energija

Meritev

GHz Berkeleyju Merítev ali mérjenje je skupek ali niz opravil za določevanje velikosti kakšne značilnosti telesa, kot sta na primer njegova dolžina ali masa, relativno glede na enoto meritve, oziroma vrednosti neke merjene fizikalne količine.

Poglej Trenje in Meritev

Nekonservativna sila

Nèkonservativna síla (tudi dísipativna síla ali nèpotenciálna síla) je sila, katere skupno opravljeno delo po poljubno izbrani zaključeni poti, ni enako nič.

Poglej Trenje in Nekonservativna sila

Notranja energija

Nótranja energíja (oznaka Wn in tudi U) je oblika energije, ki jo ima telo zaradi svojega stanja.

Poglej Trenje in Notranja energija

Sila

Síla (oznaka F) je v fiziki količina, ki povzroča, da telo pospešuje in mu spreminja njegov hitrostni vektor.

Poglej Trenje in Sila

Snov

Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.

Poglej Trenje in Snov

Taljenje

vodnega ledu Taljênje (v primeru vode tudi odtájanje, odtajevánje, odtaljevánje) je fazni prehod, pri katerem snov preide iz trdnega v kapljevinsko agregatno stanje.

Poglej Trenje in Taljenje

Tank

Glavni bojni tank M-84 Tánk je težko oklepljeno, oboroženo, gosenično vozilo, ki se uporablja za bojevanje.

Poglej Trenje in Tank

Tekočina

Tekočína (tudi flúid) je skupno ime za podmnožico faz snovi, ki zajema kapljevine in pline, v posplošenem smislu pa lahko med tekočine uvrščamo tudi plazmo in plastične trdnine.

Poglej Trenje in Tekočina

Telo

Teló je snovni del živih bitij in ga razlikujemo od duše, osebnosti ali obnašanja.

Poglej Trenje in Telo

Toplota

Toplota (Q) je energija, ki ob stiku dveh teles z različnima temperaturama spontano prehaja s telesa višje temperature na telo z nižjo temperaturo (drugi zakon termodinamike).

Poglej Trenje in Toplota

Trdnina

Enokristalinska oblika trdninskega insulina Trdnína (oznaka S), tudi trdna snov, je snov v trdem agregatnem stanju, ki zavzema stalno prostornino z določeno obliko.

Poglej Trenje in Trdnina

Tribologija

Tribologija je veda o trenju, obrabi in mazanju.

Poglej Trenje in Tribologija

Upor sredstva

Upòr je v fiziki pojav, da na telo, ki se giblje v tekočini, deluje sila upora, ki ima nasprotno smer od smeri gibanja, ali pojav, da se tekočina upira pretakanju po cevi.

Poglej Trenje in Upor sredstva

Vibracija

Eden od načinov vibriranja vpetega trama Vibrácija je nihanje fizikalnega sistema okrog ravnovesne lege.

Poglej Trenje in Vibracija

Zvok

Zvók ali zvočno valovanje je pojav, ki nastane pri mehanskem nihanju delcev v mediju, ki ima maso in elastičnost, v slišnem območju frekvenc.

Poglej Trenje in Zvok

Glej tudi

Fizikalne sile

Klasična mehanika