Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Notranja energija

Index Notranja energija

Nótranja energíja (oznaka Wn in tudi U) je oblika energije, ki jo ima telo zaradi svojega stanja.

Kazalo

  1. 30 odnosi: Absolutna temperatura, Atom, Atomsko jedro, Boltzmannova konstanta, Delo (fizika), Energija, Gibanje, Hitrost, Idealni plin, Kemična vez, Kinetična energija, Masa, Masno središče, Mehanika, Mol (enota), Molekula, Prostostna stopnja, Prvi zakon termodinamike, Sila, Snov, Splošna plinska konstanta, Statistična mehanika, Tekočina, Telo (fizika), Termodinamika, Točkasto telo, Toplota, Trdnina, U, W.

  2. Fizikalne količine
  3. Statistična mehanika

Absolutna temperatura

Absolútna temperatúra (tudi termodinámična temperatúra) je temperatura, merjena v absolutni temperaturni lestvici.

Poglej Notranja energija in Absolutna temperatura

Atom

Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.

Poglej Notranja energija in Atom

Atomsko jedro

Atómsko jêdro je osrednji del atoma in predstavlja večino (več kot 99,9 %) mase atoma.

Poglej Notranja energija in Atomsko jedro

Boltzmannova konstanta

Boltzmannova konstánta (označba k_ \!\, ali k\!\) je ena osnovnih fizikalnih konstant, ki povezuje absolutno temperaturo plina s kinetično energijo delcev v plinu.

Poglej Notranja energija in Boltzmannova konstanta

Delo (fizika)

Délo (oznaka W, lahko tudi A) je v fiziki količina, ki meri prehajanje energije med telesi.

Poglej Notranja energija in Delo (fizika)

Energija

Energíja je sestavljena fizikalna količina.

Poglej Notranja energija in Energija

Gibanje

Gíbanje v fiziki opisuje pojav, da se s časom spreminja lega telesa glede na druga telesa ali pa lega dela telesa glede na druge dele telesa.

Poglej Notranja energija in Gibanje

Hitrost

Hitróst (oznaka v) je v fiziki vektorska količina, ki podaja spreminjanje lege telesa ali snovi v prostoru v časovni enoti.

Poglej Notranja energija in Hitrost

Idealni plin

Ideálni plín je približek realnih plinov, v katerem zanemarimo privlačne sile med molekulami plina in delež, ki ga v prostoru, napolnjenem s plinom, zasedajo same molekule.

Poglej Notranja energija in Idealni plin

Kemična vez

Kémična véz ali véz je v kemiji privlačna sila, ki povezuje atome v molekulo ali kristal.

Poglej Notranja energija in Kemična vez

Kinetična energija

Kinétična energíja je energija, ki jo ima telo zaradi svojega gibanja.

Poglej Notranja energija in Kinetična energija

Masa

merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.

Poglej Notranja energija in Masa

Masno središče

Másno sredíšče je točka telesa, določena kot uteženo povprečje vseh točk telesa, pri čemer je utež sorazmerna masi točke.

Poglej Notranja energija in Masno središče

Mehanika

Mehánika (mehaniké), tudi klásična mehánika, kadar želimo poudariti razlikovanje od kvantne ali relativistične mehanike, je veja fizike, ki obravnava gibanje in mirovanje teles ter gibanje le-teh pod vplivom sil.

Poglej Notranja energija in Mehanika

Mol (enota)

Mól (oznaka mol) je osnovna enota SI množine snovi, ki vsebuje toliko osnovnih delov snovi, kolikor atomov vsebuje 0,012 kilograma izotopa ogljika 12C.

Poglej Notranja energija in Mol (enota)

Molekula

Del molekule DNK. Molékula je delec snovi, ki se v tekočinah giblje neodvisno od drugih delcev.

Poglej Notranja energija in Molekula

Prostostna stopnja

Prostostna stopnja se lahko nanaša na.

Poglej Notranja energija in Prostostna stopnja

Prvi zakon termodinamike

Pŕvi zákon termodinámike ali zakon o ohranitvi energije določa, da je sprememba polne energije sistema enaka razliki dovedene ali oddane toplote in dovedenega ali oddanega dela.

Poglej Notranja energija in Prvi zakon termodinamike

Sila

Síla (oznaka F) je v fiziki količina, ki povzroča, da telo pospešuje in mu spreminja njegov hitrostni vektor.

Poglej Notranja energija in Sila

Snov

Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.

Poglej Notranja energija in Snov

Splošna plinska konstanta

Splôšna plínska konstánta (označbe R\,, R_\, in R_\,, redkeje R_\,, R_\,, R^ ali R^\) je v fiziki konstanta, ki nastopa v splošni plinski enačbi (enačbi stanja za idealni plin): pa tudi v drugih enačbah, na primer v enačbi za Nernstov potencial.

Poglej Notranja energija in Splošna plinska konstanta

Statistična mehanika

Statístična mehánika obravnava isto področje kot termodinamika, vendar z mikroskopske plati.

Poglej Notranja energija in Statistična mehanika

Tekočina

Tekočína (tudi flúid) je skupno ime za podmnožico faz snovi, ki zajema kapljevine in pline, v posplošenem smislu pa lahko med tekočine uvrščamo tudi plazmo in plastične trdnine.

Poglej Notranja energija in Tekočina

Telo (fizika)

Teló (redkeje tudi fizikálno teló) je v fiziki je množina mas, ki jo obravnavamo kot eno.

Poglej Notranja energija in Telo (fizika)

Termodinamika

Carnotovega cikla Termodinamika (iz starogrškega, therme - toplota in, dynamis – sprememba, moč) je veja fizike, ki se ukvarja s toploto in temperaturo in njuno povezavo z energijo, delom, sevanjem in lastnostmi snovi.

Poglej Notranja energija in Termodinamika

Točkasto telo

točko (vijolični krog). kroženju Tóčkasto teló (ali másna tóčka, točkóvna mása, oziroma másni délec) je v fiziki idealizacija telesa, pri kateri se lahko njegove razsežnosti zanemari glede na njegove premike pri gibanju.

Poglej Notranja energija in Točkasto telo

Toplota

Toplota (Q) je energija, ki ob stiku dveh teles z različnima temperaturama spontano prehaja s telesa višje temperature na telo z nižjo temperaturo (drugi zakon termodinamike).

Poglej Notranja energija in Toplota

Trdnina

Enokristalinska oblika trdninskega insulina Trdnína (oznaka S), tudi trdna snov, je snov v trdem agregatnem stanju, ki zavzema stalno prostornino z določeno obliko.

Poglej Notranja energija in Trdnina

U

U u U je dvaindvajseta črka slovenske abecede.

Poglej Notranja energija in U

W

W w W (dvojni v) je črka latinske abecede.

Poglej Notranja energija in W

Glej tudi

Fizikalne količine

Statistična mehanika

Prav tako znan kot Notranja energija idealnega enoatomnega plina.