Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prost
Hitreje kot brskalnik!
 

Termodinamika

Index Termodinamika

Têrmodinámika (therme - toplota + δυναμις: dynamis - sprememba, moč) je veja fizike, ki preučuje energijo, njeno pretvarjanje med različnimi oblikami, kot je toplota, in sposobnost opravljanja dela.

61 odnosi: Absolutna ničla, Agregatno stanje, Amontonsov zakon, Boylov zakon, Celica, Constantin Carathéodory, Delo, Delo (fizika), Dewarjeva posoda, Drugi zakon termodinamike, Enačba stanja, Energija, Entalpija, Faza snovi, Fazni prehod, Fenomenologija, Feromagnetizem, Fizika, Gay-Lussacov zakon, Idealni plin, Izparevanje, Kelvin, Krožna sprememba, Masa, Moč, Molekula, Molska masa, Notranja energija, Paramagnetizem, Plin, Prosta energija, Prosta entalpija, Prostornina, Prostostna stopnja, Prvi zakon termodinamike, Ravnovesje, Rudolf Julius Emmanuel Clausius, Sila, Snov, Specifična toplota, Splošna plinska enačba, Splošna plinska konstanta, Statistična mehanika, Sublimacija, Taljenje, Temperatura, Termodinamska spremenljivka, Termodinamski potencial, Termodinamski sistem, Tlak, ..., Točkasto telo, Toplota, Toplotni rezervoar, Toplotno izolirani sistem, Toplotno ravnovesje, Tranzitivnost, Tretji zakon termodinamike, Van der Waalsova enačba stanja, Walther Hermann Nernst, William Thomson, Znanost. Razširi indeks (11 več) »

Absolutna ničla

Absolútna níčla je najnižja mogoča temperatura makroskopskih sistemov.

Novo!!: Termodinamika in Absolutna ničla · Poglej več »

Agregatno stanje

Teslovega navitja in zrak okrog oblakov. Agregátno stánje je stanje snovi, določeno z značilnimi makroskopskimi značilnostmi in z urejenostjo atomov oziroma molekul.

Novo!!: Termodinamika in Agregatno stanje · Poglej več »

Amontonsov zakon

Amontonsov zákon (tudi Grahamov zákon) povezuje tlak in temperaturo idealnega plina pri izohorni spremembi, torej pri spremembi, ki poteka pri stalni prostornini: Skupaj z Boylovim in Gay-Lussacovim zakonom predstavlja tri plinske zakone za idealni plin, katerih združitev je splošna plinska enačba.

Novo!!: Termodinamika in Amontonsov zakon · Poglej več »

Boylov zakon

Boylov zákon (tudi Boyle-Marriotov zakon) povezuje prostornino in tlak idealnega plina pri izotermni spremembi, torej pri spremembi, ki poteka pri stalni temperaturi: Skupaj z Gay-Lussacovim in Amontonsovim zakonom predstavlja plinske zakone za idealni plin, katerih združitev je splošna plinska enačba.

Novo!!: Termodinamika in Boylov zakon · Poglej več »

Celica

Celice epitela, obarvane za keratin (rdeče) in DNK (zeleno). Célica (latinsko cellula - sobica) je osnovna gradbena in funkcionalna enota vseh živih organizmov.

Novo!!: Termodinamika in Celica · Poglej več »

Constantin Carathéodory

Constantin Carathéodory, grško-nemški matematik, * 13. september 1873, Berlin, Nemčija, † 2. februar 1950, München, Nemčija.

Novo!!: Termodinamika in Constantin Carathéodory · Poglej več »

Delo

Delo je zavestno uporabljanje telesne ali duševne energije za pridobivanje dobrin.

Novo!!: Termodinamika in Delo · Poglej več »

Delo (fizika)

Délo (oznaka A, v angleški literaturi tudi W) je v fiziki količina, ki meri prehajanje energije med telesi.

Novo!!: Termodinamika in Delo (fizika) · Poglej več »

Dewarjeva posoda

Presek Dewarjeve posode. Rdeče območje je vakuum. Dewarjeva posóda (tudi dewarska posóda) je posoda, ki je narejena tako, da nudi dobro termalno izolacijo.

Novo!!: Termodinamika in Dewarjeva posoda · Poglej več »

Drugi zakon termodinamike

Drugi zakon termodinamike ali entropijski zakon govori o spremembi entropije sistema pri dovajanju toplote: Pri tem je S1 entropija sistema pred spremembo, torej pri temperaturi T1, S2 pa po spremembi, pri temperaturi T2.

Novo!!: Termodinamika in Drugi zakon termodinamike · Poglej več »

Enačba stanja

Enáčba stánja v fiziki in termodinamiki podaja zvezo med temperaturo, tlakom in prostornino za dano snov ali zmes snovi.

Novo!!: Termodinamika in Enačba stanja · Poglej več »

Energija

Energíja je sestavljena fizikalna količina.

Novo!!: Termodinamika in Energija · Poglej več »

Entalpija

Entalpíja (oznaka H) je termodinamska spremenljivka, definirana kot vsota notranje energije Wn ter zmnožka tlaka p in prostornine V: Lastnost entalpije je, da je pri procesih, ki potekajo pri stalnem tlaku, sprememba entalpije ravno enaka dovedeni ali odvzeti toploti.

Novo!!: Termodinamika in Entalpija · Poglej več »

Faza snovi

Fáza snoví je v termodinamiki množica stanj makroskopskega termodinamskega sistema s homogeno kemijsko sestavo in fizikalnimi lastnostmi (npr. gostoto, kristalno strukturo, lomnim količnikom ipd.). Najbolj znane faze so agregatna stanja snovi.

Novo!!: Termodinamika in Faza snovi · Poglej več »

Fazni prehod

Fázni prehòd ali fázna spremémba (v tehniki tudi fázna preména ali fázna transformácija) je sprememba, pri katerem preide termodinamski sistem iz ene faze v drugo.

Novo!!: Termodinamika in Fazni prehod · Poglej več »

Fenomenologija

Fenomenologija (grško - pojav + - veda) označuje filozofsko gibanje, ki je nastalo v začetkov 20. stoletja in si zadalo cilj obnoviti ne samo filozofijo, marveč tudi znanosti in kulturo.

Novo!!: Termodinamika in Fenomenologija · Poglej več »

Feromagnetizem

kljuko. S pomočjo feromagnetizma teorija pojasnjuje kako snovi postanejo magneti. Fêromagnetízem je pojav, da je gostota magnetnega polja v snovi postavljeni v magnetno polje veliko večja od gostote magnetnega polja zunaj te snovi.

Novo!!: Termodinamika in Feromagnetizem · Poglej več »

Fizika

Kolaž raznih fizikalnih fenomenov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.

Novo!!: Termodinamika in Fizika · Poglej več »

Gay-Lussacov zakon

Animacija, ki prikazuje povezavo med volumnom plina in temepraturo Gay-Lussacov zákon (tudi Charlesov zákon) povezuje prostornino in temperaturo idealnega plina pri izobarni spremembi, torej pri spremembi, ki poteka pri stalnem tlaku: Skupaj z Boylovim in Amontonsovim zakonom predstavlja tri plinske zakone za idealni plin, katerih združitev predstavlja splošna plinska enačba.

Novo!!: Termodinamika in Gay-Lussacov zakon · Poglej več »

Idealni plin

Ideálni plín je približek realnih plinov, v katerem zanemarimo privlačne sile med molekulami plina in delež, ki ga v prostoru, napolnjenem s plinom, zasedajo same molekule.

Novo!!: Termodinamika in Idealni plin · Poglej več »

Izparevanje

Izparévanje (ali evaporácija) je fazni prehod, pri katerem snov preide iz kapljevinskega v plinasto agregatno stanje.

Novo!!: Termodinamika in Izparevanje · Poglej več »

Kelvin

Kelvin (oznaka K) je osnovna enota SI termodinamične temperature.

Novo!!: Termodinamika in Kelvin · Poglej več »

Krožna sprememba

Sprememba z idealnim plinom je krožna, če se »enako stanje ponavlja ob enakih pogojih« (npr. idealni toplotni stroj opravlja krožno spremembo).

Novo!!: Termodinamika in Krožna sprememba · Poglej več »

Masa

merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) Mása (māza - ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.

Novo!!: Termodinamika in Masa · Poglej več »

Moč

Móč je skalarna fizikalna količina, določena kot delo, opravljeno v enoti časa.

Novo!!: Termodinamika in Moč · Poglej več »

Molekula

Molékula je delec snovi, ki se v tekočinah giblje neodvisno od drugih delcev.

Novo!!: Termodinamika in Molekula · Poglej več »

Molska masa

Molska masa (M) je masa enega mola snovi.

Novo!!: Termodinamika in Molska masa · Poglej več »

Notranja energija

Nótranja energíja (oznaka Wn in tudi U) je oblika energije, ki jo ima telo zaradi svojega stanja.

Novo!!: Termodinamika in Notranja energija · Poglej več »

Paramagnetizem

Páramagnetízem je pojav, da je gostota magnetnega polja v snovi, ki smo jo postavili v magnetno polje, malo večja od gostote magnetnega polja zunaj te snovi.

Novo!!: Termodinamika in Paramagnetizem · Poglej več »

Plin

Skladišče naravnega plina, enega izmed obnovljivih virov energije Plín (oznaka G) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer ne ohranja stalne prostornine in ne tvori gladine, ampak zasede ves razpoložljiv prostor v posodi.

Novo!!: Termodinamika in Plin · Poglej več »

Prosta energija

Pròsta energíja ali Helmholtzeva fúnkcija je termodinamski potencial, definiran kot razlika med notranjo energijo Wn in zmnožkom temperature T in entropije S: Prosta energija doseže minimum v ravnovesnem stanju v termodinamskih sistemih s stalno prostornino in stalno temperaturo.

Novo!!: Termodinamika in Prosta energija · Poglej več »

Prosta entalpija

Pròsta entalpíja, Gibbsova fúnkcija ali Gibbsova pròsta energíja (oznaka G) je termodinamski potencial, definiran kot razlika med entalpijo H ter zmnožkom temperature T in entropije S: Prosta entalpija doseže minimum v ravnovesnem stanju v termodinamskih sistemih pri stalnem tlaku in stalni temperaturi.

Novo!!: Termodinamika in Prosta entalpija · Poglej več »

Prostornina

Prostornína ali volúmen (oznaka V) je fizikalna količina, ki pove, koliko prostora zaseda telo.

Novo!!: Termodinamika in Prostornina · Poglej več »

Prostostna stopnja

Prostostna stopnja se lahko nanaša na.

Novo!!: Termodinamika in Prostostna stopnja · Poglej več »

Prvi zakon termodinamike

Pŕvi zákon termodinámike ali zakon o ohranitvi energije določa, da je sprememba polne energije sistema enaka razliki dovedene ali oddane toplote in dovedenega ali oddanega dela.

Novo!!: Termodinamika in Prvi zakon termodinamike · Poglej več »

Ravnovesje

Ravnovésje je v stanje sistema, v katerem so nasprotujoče si silnice enako močne.

Novo!!: Termodinamika in Ravnovesje · Poglej več »

Rudolf Julius Emmanuel Clausius

Rudolf Julius Emmanuel Clausius, nemški matematik in fizik, * 2. januar 1822, Koslin (Köslin), Prusija (zdaj Koszalin, Poljska), † 24. avgust 1888, Bonn, Nemčija.

Novo!!: Termodinamika in Rudolf Julius Emmanuel Clausius · Poglej več »

Sila

Síla (oznaka F) je v fiziki količina, ki povzroča, da telo pospešuje in mu spreminja njegov hitrostni vektor.

Novo!!: Termodinamika in Sila · Poglej več »

Snov

Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.

Novo!!: Termodinamika in Snov · Poglej več »

Specifična toplota

vodikove atome Specífična toplôta (redkeje tudi svójska toplôta ali specífična toplôtna kapacitéta) je v fiziki toplota, potrebna, da en kilogram snovi segrejemo za en kelvin.

Novo!!: Termodinamika in Specifična toplota · Poglej več »

Splošna plinska enačba

idealnega plina Splòšna plínska enáčba je termična enačba stanja za idealni plin, izražena s specifično prostornino v\, in specifično plinsko konstanto r\,: s prostornino V\,, ki jo plin zaseda: s (specifično) molsko prostornino V_\,: ali z gostoto \rho\,: Pri tem je p\, tlak plina, m\, masa, M\, molska masa, n\, število molov plina (množina snovi), N.

Novo!!: Termodinamika in Splošna plinska enačba · Poglej več »

Splošna plinska konstanta

Splôšna plínska konstánta (označbe R\,, R_\, in R_\,, redkeje R_\,, R_\,, R^ ali R^\) je v fiziki konstanta, ki nastopa v splošni plinski enačbi (enačbi stanja za idealni plin): pa tudi v drugih enačbah, na primer v enačbi za Nernstov potencial.

Novo!!: Termodinamika in Splošna plinska konstanta · Poglej več »

Statistična mehanika

Statístična mehánika obravnava isto področje kot termodinamika, vendar z mikroskopske plati.

Novo!!: Termodinamika in Statistična mehanika · Poglej več »

Sublimacija

Sublimácija je fazni prehod, pri katerem snov preide iz trdnega neposredno v plinasto agregatno stanje pri tlaku, nižjem od tlaka trojne točke.

Novo!!: Termodinamika in Sublimacija · Poglej več »

Taljenje

Taljênje je fazni prehod, pri katerem snov preide iz trdnega v kapljevinsko agregatno stanje.

Novo!!: Termodinamika in Taljenje · Poglej več »

Temperatura

atmosfer. Ti atomi se pri sobni temperaturi gibljejo z določeno povprečno hitrostjo (na animaciji so dvabilijonkrat upočasnjeni). Temperatúra je ena osnovnih termodinamičnih spremenljivk, ki določa stanje teles.

Novo!!: Termodinamika in Temperatura · Poglej več »

Termodinamska spremenljivka

Termodinámska spremenljívka je fizikalna količina, enolično določena s stanjem termodinamičnega sistema.

Novo!!: Termodinamika in Termodinamska spremenljivka · Poglej več »

Termodinamski potencial

Termodinámski potenciál je takšna termodinamska spremenljivka, definirana tako, da je njen odvod po prostornini nasprotno enak tlaku.

Novo!!: Termodinamika in Termodinamski potencial · Poglej več »

Termodinamski sistem

Termodinámski sistém se termodinamiki imenuje telo ali skupino teles, ki se jih obravnava.

Novo!!: Termodinamika in Termodinamski sistem · Poglej več »

Tlak

Tlák ali pritísk (oznaka p ali redkeje P) je kot fizikalna intenzivna količina razmerje med velikostjo ploskovno porazdeljene (normalne) sile Fn in površino ploskve S, na katero ta sila prijemlje.

Novo!!: Termodinamika in Tlak · Poglej več »

Točkasto telo

točko (vijolični krog). kroženju Tóčkasto teló (ali másna tóčka, točkóvna mása, oziroma másni délec) je v fiziki idealizacija telesa, pri kateri lahko njegove razsežnosti zanemarimo glede na njegove premike pri gibanju.

Novo!!: Termodinamika in Točkasto telo · Poglej več »

Toplota

Toplôta (oznaka Q) je v fiziki količina, ki meri energijo, ki zaradi razlike v temperaturi prehaja iz enega telesa na drugo.

Novo!!: Termodinamika in Toplota · Poglej več »

Toplotni rezervoar

Toplòtni rezervoár je v termodinamiki idealizirano telo z neskončno veliko toplotno kapaciteto.

Novo!!: Termodinamika in Toplotni rezervoar · Poglej več »

Toplotno izolirani sistem

Toplòtno izolíran sistém v termodinamiki imenujemo termodinamski sistem, ki z okolico ne izmenjuje ne snovi, ne toplote.

Novo!!: Termodinamika in Toplotno izolirani sistem · Poglej več »

Toplotno ravnovesje

Toplôtno ravnovésje je v termodinamiki tako stanje sistema, pri katerem sistem s časom ne sprejema toplote iz okolice, niti je ne oddaja.

Novo!!: Termodinamika in Toplotno ravnovesje · Poglej več »

Tranzitivnost

Tranzitivnost je matematična lastnost relacije, pri kateri iz odnosa prvega elementa z drugim in drugega s tretjim sledi isti odnos prvega elementa s tretjim.

Novo!!: Termodinamika in Tranzitivnost · Poglej več »

Tretji zakon termodinamike

Tretji zakon termodinamike ali Nernstov zakon pravi, da je pri ničelni absolutni temperaturi, entropija kapljevinskega ali trdnega telesa enaka nič.

Novo!!: Termodinamika in Tretji zakon termodinamike · Poglej več »

Van der Waalsova enačba stanja

Van der Waalsova enáčba stánja je enačba stanja za tekočino, ki jo sestavljajo končno veliki delci, med katerimi deluje privlačna sila (npr. van der Waalsova sila).

Novo!!: Termodinamika in Van der Waalsova enačba stanja · Poglej več »

Walther Hermann Nernst

Walther Hermann Nernst, nemški fizik in kemik, * 25. junij 1864, Briessen, Zahodna Prusija, † 18. november 1941, Berlin, Nemčija.

Novo!!: Termodinamika in Walther Hermann Nernst · Poglej več »

William Thomson

Sir William Thomson, prvi Largški baron Kelvin (splošno znan kot lord Kelvin), PRS, škotski fizik in inženir, * 26. junij 1824, Belfast, Irska, † 17. december 1907, Netherhall pri Largsu, Ayrshire, Škotska.

Novo!!: Termodinamika in William Thomson · Poglej več »

Znanost

Znánost (− znanje) se nanaša na sistematično pridobivanje novega znanja o naravi in spoznanj, pridobljenih na ta način z obstoječim znanjem.

Novo!!: Termodinamika in Znanost · Poglej več »

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »