Kazalo
63 odnosi: Asteroid, Asteroidni pas, Avogadrova konstanta, Avstrija, Avstrijci, Avstrijsko cesarstvo, Avstro-Ogrska, Berlin, Biologija, Boltzmannov faktor, Boltzmannova konstanta, Boltzmannova porazdelitev, Džul, Devin, Italija, Doktorat, Drugi zakon termodinamike, Dunaj, Ekologija, Eksergija in anergija, Entropija (razločitev), Evolucija, Filozofija, Fizik, Fizika, Fizikalna konstanta, Franc Hočevar, Gradec, Gustav Robert Kirchhoff, Ignacij Klemenčič, Italija, Izrek H, James Clerk Maxwell, Jožef Stefan, Josiah Willard Gibbs, Kelvin, Kinetična teorija plinov, Krater (razločitev), Kvarkadabra, Leipzig, Lise Meitner, Luna, München, Meritev, Nemško cesarstvo, Oxford, Paul Ehrenfest, Philipp Frank, Plinska konstanta, Profesor, Rudolf Julius Emmanuel Clausius, ... Razširi indeks (13 več) »
- Diplomiranci Univerze na Dunaju
- Pokopani na Zentralfriedhof, Dunaj
- Tuji člani Kraljeve družbe
Asteroid
Asteroíd je majhno, trdno nebesno telo v našem Osončju, ki kroži okoli Sonca.
Poglej Ludwig Edward Boltzmann in Asteroid
Asteroidni pas
Asteroidni pas, tudi planetoidni pas, je skupek asteroidov ali malih planetov med tirnicama Marsa in Jupitra.
Poglej Ludwig Edward Boltzmann in Asteroidni pas
Avogadrova konstanta
Avogadrova konstánta je fizikalna konstanta, ki podaja število delcev (atomov, molekul, ionov ipd.) v enem molu snovi.
Poglej Ludwig Edward Boltzmann in Avogadrova konstanta
Avstrija
Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.
Poglej Ludwig Edward Boltzmann in Avstrija
Avstrijci
Avstrijci so prebivalci Avstrije, nekaj malega jih živi v Italiji in tudi v Sloveniji.
Poglej Ludwig Edward Boltzmann in Avstrijci
Avstrijsko cesarstvo
Avstrijsko cesarstvo je bila država, ki je obstajala od leta 1804 do leta 1867.
Poglej Ludwig Edward Boltzmann in Avstrijsko cesarstvo
Avstro-Ogrska
Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.
Poglej Ludwig Edward Boltzmann in Avstro-Ogrska
Berlin
Berlin je glavno mesto Nemčije in ena od 16 nemških zveznih dežel.
Poglej Ludwig Edward Boltzmann in Berlin
Biologija
Biologíja (bíos - življenje +: logos - beseda, nauka) ali življenjeslovje je naravoslovna veda, ki preučuje razvoj, zgradbo in delovanje živih sistemov in njihovo medsebojno povezanost ter procese v živi naravi od molekularne ravni pa do biosfere.
Poglej Ludwig Edward Boltzmann in Biologija
Boltzmannov faktor
Boltzmannov faktor je v fiziki utežni faktor, ki določa relativno verjetnost stanja i sistema z več stanji v ravnovesnem stanju pri temperaturi T: kjer je E_ energija stanja i, k_ Boltzmannova konstanta, \beta.
Poglej Ludwig Edward Boltzmann in Boltzmannov faktor
Boltzmannova konstanta
Boltzmannova konstánta (označba k_ \!\, ali k\!\) je ena osnovnih fizikalnih konstant, ki povezuje absolutno temperaturo plina s kinetično energijo delcev v plinu.
Poglej Ludwig Edward Boltzmann in Boltzmannova konstanta
Boltzmannova porazdelitev
Boltzmannova porazdelitev molekul kisika po hitrosti pri -100, 20 in 600 °C. Boltzmannova porazdelítev (tudi Maxwell-Boltzmannova porazdelítev) je verjetnostna porazdelitev, ki se uporablja na mnogih področjih fizike in kemije.
Poglej Ludwig Edward Boltzmann in Boltzmannova porazdelitev
Džul
Džúl ali joule je v fiziki enota za delo in energijo.
Poglej Ludwig Edward Boltzmann in Džul
Devin, Italija
Devín (ali) je eno od dveh glavnih naselij italijanske Občine Devin - Nabrežina v Tržaški pokrajini, v okviru Furlanije - Julijske Krajine.
Poglej Ludwig Edward Boltzmann in Devin, Italija
Doktorat
Doktorát ali doktorski naziv je najvišji akademski naziv, ki ga podeljuje univerza.
Poglej Ludwig Edward Boltzmann in Doktorat
Drugi zakon termodinamike
Drugi zakon termodinamike ali entropijski zakon govori o spremembi entropije sistema pri dovajanju toplote: Pri tem je S1 entropija sistema pred spremembo, torej pri temperaturi T1, S2 pa po spremembi, pri temperaturi T2.
Poglej Ludwig Edward Boltzmann in Drugi zakon termodinamike
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Poglej Ludwig Edward Boltzmann in Dunaj
Ekologija
Ekologíja je znanstvena veda, ki preučuje porazdelitev in bogastvo živih organizmov in odnose med živimi bitji ter živim in neživim okoljem.
Poglej Ludwig Edward Boltzmann in Ekologija
Eksergija in anergija
Pojma eksergija in anergija je v svetovno literaturo uvedel slovenski znanstvenik dr.
Poglej Ludwig Edward Boltzmann in Eksergija in anergija
Entropija (razločitev)
Entropija pomeni postopno degeneracijo sistema proti kaosu.
Poglej Ludwig Edward Boltzmann in Entropija (razločitev)
Evolucija
Evolúcija je biološki proces pri katerem se genski zapis populacij organizmov spreminja iz generacije v generacijo.
Poglej Ludwig Edward Boltzmann in Evolucija
Filozofija
Filozofíja (grško: filosofía > ϕιλέω "ljubiti" + σοφία "modrost") je humanistična veda.
Poglej Ludwig Edward Boltzmann in Filozofija
Fizik
Fizik je znanstvenik, ki največ deluje in preučuje na področju fizike.
Poglej Ludwig Edward Boltzmann in Fizik
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije.
Poglej Ludwig Edward Boltzmann in Fizika
Fizikalna konstanta
Fizikalna konstanta je splošna naravna konstanta, ki jo vzamemo za dano in je ne poskušamo pojasniti z bolj osnovnimi podatki.
Poglej Ludwig Edward Boltzmann in Fizikalna konstanta
Franc Hočevar
Franc Jože Hočevar, slovenski matematik, fizik in pisec matematičnih knjig, * 10. oktober 1853, Metlika, † 19. junij 1919, Gradec.
Poglej Ludwig Edward Boltzmann in Franc Hočevar
Gradec
Grádec je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Štajerske ob reki Muri in je drugo največje mesto v Avstriji, s približno 305.000 stalnih in več kot 330.000 dejanskih prebivalcev.
Poglej Ludwig Edward Boltzmann in Gradec
Gustav Robert Kirchhoff
Robert Bunsen (desno) prizmo Gustav Robert Kirchhoff, nemški fizik, * 12. marec 1824, Königsberg, Vzhodna Prusija, (sedaj Kaliningrad, Rusija), † 17. oktober 1887, Berlin, Nemčija.
Poglej Ludwig Edward Boltzmann in Gustav Robert Kirchhoff
Ignacij Klemenčič
von Ettingshausen, Boltzmann, Klemenčič, Hausmanninger Ignacij (Nace) Klemenčič, slovenski fizik, * 6. februar 1853, Kamni Potok, † 5. september 1901, Trebnje.
Poglej Ludwig Edward Boltzmann in Ignacij Klemenčič
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej Ludwig Edward Boltzmann in Italija
Izrek H
Izrek H (tudi H-izrek) v termodinamiki, kinetični teoriji in klasični statistični mehaniki opisuje težnjo po zmanjševanju količine H \!\, (definirane spodaj) skoraj idealnega plina molekul v ireverzibilnih procesih na podlagi Boltzmannove enačbe.
Poglej Ludwig Edward Boltzmann in Izrek H
James Clerk Maxwell
Prva obstojna barvna fotografija na svetu. Maxwell jo je posnel leta 1861. James Clerk Maxwell, škotski fizik in matematik, * 13. junij 1831, Edinburg, Škotska, † 5. november 1879, Cambridge, Anglija.
Poglej Ludwig Edward Boltzmann in James Clerk Maxwell
Jožef Stefan
strn_1985 Doprsni kip Jožefa Stefana na Univerzi na Dunaju Jožef Stefan, fizik, matematik, elektrotehnik in pesnik, * 24. marec 1835, Šentpeter pri Žrelcu (sedaj predel Celovca), Avstrijsko cesarstvo (sedaj Avstrija), † 7. januar 1893, Dunaj, Avstro-Ogrska (sedaj Avstrija).
Poglej Ludwig Edward Boltzmann in Jožef Stefan
Josiah Willard Gibbs
Josiah Willard Gibbs, ameriški fizik, matematik in kemik, * 11. februar 1839, New Haven, Connecticut, ZDA, † 28. april 1903, prav tam.
Poglej Ludwig Edward Boltzmann in Josiah Willard Gibbs
Kelvin
Kelvin (oznaka K) je osnovna enota SI termodinamične temperature.
Poglej Ludwig Edward Boltzmann in Kelvin
Kinetična teorija plinov
Kinétična teoríja plínov je v fiziki teorija, ki opisuje makroskopske lastnosti plinov in upošteva njihovo sestavo na nivoju molekul.
Poglej Ludwig Edward Boltzmann in Kinetična teorija plinov
Krater (razločitev)
Kráter je lahko.
Poglej Ludwig Edward Boltzmann in Krater (razločitev)
Kvarkadabra
Kvarkadabra: časopis za tolmačenje znanosti je projekt, namenjen popularizaciji znanosti.
Poglej Ludwig Edward Boltzmann in Kvarkadabra
Leipzig
Lega Leipziga v Nemčiji 250px Leipzig (poljsko in lužiškosrbsko Lipsk, češko in zastarelo slovensko Lipsko) je z okoli 600.000 prebivalci največje mesto v nemški zvezni deželi Saški, saj po številu prebivalstva nekoliko presega glavno mesto Dresden.
Poglej Ludwig Edward Boltzmann in Leipzig
Lise Meitner
Lise Meitner, avstrijsko-švedska fizičarka, * 17. november 1878, Dunaj, Avstro-Ogrska (sedaj Avstrija), † 27. oktober 1968, Cambridge, Anglija.
Poglej Ludwig Edward Boltzmann in Lise Meitner
Luna
Luna je Zemljin edini naravni satelit.
Poglej Ludwig Edward Boltzmann in Luna
München
München (zastarelo slovensko Monakovo, staronemško Munichen, bavarsko narečno Minga) je glavno in najbolj naseljeno mesto največje nemške Zvezne dežele Bavarske.
Poglej Ludwig Edward Boltzmann in München
Meritev
GHz Berkeleyju Merítev ali mérjenje je skupek ali niz opravil za določevanje velikosti kakšne značilnosti telesa, kot sta na primer njegova dolžina ali masa, relativno glede na enoto meritve, oziroma vrednosti neke merjene fizikalne količine.
Poglej Ludwig Edward Boltzmann in Meritev
Nemško cesarstvo
Nemško cesarstvo (uradno nemško Deutsches Reich - Nemška država) oziroma drugi rajh je obstajalo v letih 1871-1918.
Poglej Ludwig Edward Boltzmann in Nemško cesarstvo
Oxford
Oxford (/ ɒksfərd /) je mesto v regiji Jugovzhodna Anglija in mestna občina Oxfordshira.
Poglej Ludwig Edward Boltzmann in Oxford
Paul Ehrenfest
Paul Ehrenfest, avstrijsko-nizozemski fizik in matematik, * 18. januar 1880, Dunaj, Avstro-Ogrska (sedaj Avstrija), † 25. september 1933, Amsterdam, Nizozemska.
Poglej Ludwig Edward Boltzmann in Paul Ehrenfest
Philipp Frank
Philipp Frank, avstrijsko-ameriški fizik, matematik in filozof, * 20. marec 1884 Dunaj, Avstro-Ogrska, † 21. julij 1966 Cambridge, Massachusetts, ZDA.
Poglej Ludwig Edward Boltzmann in Philipp Frank
Plinska konstanta
Plinska konstanta je fizikalna konstanta, ki so jo označuje z veliko črko R\,, in je enaka za vse pline.
Poglej Ludwig Edward Boltzmann in Plinska konstanta
Profesor
Profesor (okrajšava prof.) je učitelj, predavatelj in raziskovalec, običajno v okviru univerze.
Poglej Ludwig Edward Boltzmann in Profesor
Rudolf Julius Emmanuel Clausius
Rudolf Julius Emmanuel Clausius, nemški matematik in fizik, * 2. januar 1822, Koslin (Köslin), Prusija (zdaj Koszalin, Poljska), † 24. avgust 1888, Bonn, Nemčija.
Poglej Ludwig Edward Boltzmann in Rudolf Julius Emmanuel Clausius
Statistična mehanika
Statístična mehánika obravnava isto področje kot termodinamika, vendar z mikroskopske plati.
Poglej Ludwig Edward Boltzmann in Statistična mehanika
Statistika
Statístika je znanost in veščina o razvoju znanja z uporabo izkustvenih podatkov.
Poglej Ludwig Edward Boltzmann in Statistika
Stefan-Boltzmannov zakon
Stefan-Boltzmannov zákon (tudi Stefanov zákon) o sevanju črnega telesa je v fiziki zakon, po katerem je gostota energijskega toka j*, ki ga seva črno telo, sorazmerna četrti potenci njegove termodinamične temperature T: Jožef Stefan Ludwig Edward Boltzmann Sorazmernostna fizikalna konstanta σ.
Poglej Ludwig Edward Boltzmann in Stefan-Boltzmannov zakon
Termodinamika
Carnotovega cikla Termodinamika (iz starogrškega, therme - toplota in, dynamis – sprememba, moč) je veja fizike, ki se ukvarja s toploto in temperaturo in njuno povezavo z energijo, delom, sevanjem in lastnostmi snovi.
Poglej Ludwig Edward Boltzmann in Termodinamika
Trst
Tŕst (furlansko in) je mesto v severovzhodni Italiji ob Tržaškem zalivu, blizu slovenske meje ter sedež in obenem največje mesto italijanske avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina.
Poglej Ludwig Edward Boltzmann in Trst
Univerza na Dunaju
Univerza na Dunaju je javna univerza s sedežem na Dunaju (Avstrija) in najstarejša univerza v nemško govorečem svetu, če se odšteje Karlovo univerzo v Pragi, ki je bila včasih delno nemško govoreča, in s približno 88.000 študenti tudi največja.
Poglej Ludwig Edward Boltzmann in Univerza na Dunaju
Univerza v Gradcu
Univerza Karla in Franca v Gradcu je druga največja in druga najstarejša univerza v Avstriji za Univerzo na Dunaju in največja na Štajerskem.
Poglej Ludwig Edward Boltzmann in Univerza v Gradcu
Univerza v Leipzigu
Univerza v Leipzigu je nemška javna univerza s sedežem v Leipzigu v zvezni deželi Saška.
Poglej Ludwig Edward Boltzmann in Univerza v Leipzigu
Univerza v Münchnu
Univerza Ludwiga Maximilliana v Münchnu (nemško Ludwig-Maximilians-Universität München) je univerza v Münchnu (Nemčija), ki je bila ustanovljena leta 1472 kot Univerza v Ingolstadtu.
Poglej Ludwig Edward Boltzmann in Univerza v Münchnu
1844
1844 (MDCCCXLIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Ludwig Edward Boltzmann in 1844
1906
1906 (MCMVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Ludwig Edward Boltzmann in 1906
20. februar
20.
Poglej Ludwig Edward Boltzmann in 20. februar
5. september
5.
Poglej Ludwig Edward Boltzmann in 5. september
Glej tudi
Diplomiranci Univerze na Dunaju
Pokopani na Zentralfriedhof, Dunaj
Tuji člani Kraljeve družbe
Prav tako znan kot Boltzmann, Ludwig Boltzmann.