Kazalo
32 odnosi: Anglija, Atom, Škoti, Škotska, Barva, Cambridge, Družina, Edinburg, Eksperimentalna fizika, Elektrika in magnetizem, Elektromagnetno valovanje, Fizik, Kinetična teorija plinov, Kraljeva družba, Krivulja, Magnetni pretok, Matematika, Maxwell-Stefanova difuzija, Maxwellov napetostni tenzor, Maxwellove enačbe, Merska enota, Molekula, Odvetnik, Optika, Peter Guthrie Tait, Plin, Svetloba, Univerza v Cambridgeu, 13. junij, 1831, 1879, 5. november.
- Škotski fiziki
- Škotski izumitelji
- Predavatelji Univerze v Aberdeenu
- Predavatelji na Kraljevem kolidžu v Londonu
Anglija
Anglija je dežela na severozahodu Evrope in skupaj s Škotsko, Walesom in Severno Irsko sestavlja Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske.
Poglej James Clerk Maxwell in Anglija
Atom
Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.
Poglej James Clerk Maxwell in Atom
Škoti
Dudaši Škoti so prebivalci Škotske.
Poglej James Clerk Maxwell in Škoti
Škotska
Škotska (škotsko-gelsko Alba, angleško in skotsko Scotland) je nekdanja Kraljevina Škotska na severni tretjini Britanskega otočja.
Poglej James Clerk Maxwell in Škotska
Barva
Primer predstavitve barv s koordinatami v RGB modelu Bárva je zaznava določenega dela vidnega spektra svetlobe.
Poglej James Clerk Maxwell in Barva
Cambridge
Cambridge leta 1575 Mesto Cambridge je univerzitetno mesto in upravno središče okrožja Cambridgeshire v Angliji.
Poglej James Clerk Maxwell in Cambridge
Družina
Jožef Tominc - ''Pietro Stanislao Parisi z družino'' Družina je osnovna enota človeške družbe, čeprav jo v širšem smislu poznamo tudi v živalskem svetu, in je skupnost članov, ki jih vežejo bivanjske, prijateljske ali sorodstvene vezi.
Poglej James Clerk Maxwell in Družina
Edinburg
Prinčeva cesta (Princes Street), ena glavnih mestnih ulic Édinburg (skotsko in, škotsko-gelsko Dùn Èideann) je glavno mesto Škotske (od leta 1437) in z okoli 450.000 prebivalcev (2001) za Glasgowom drugo največje mesto na Škotskem.
Poglej James Clerk Maxwell in Edinburg
Eksperimentalna fizika
Eksperimentálna fízika je znotraj fizike kategorija disciplin in področij (poddisciplin), ki se osredotoča na opazovanje fizikalnih pojavov, da bi pridobila podatke o Vesolju.
Poglej James Clerk Maxwell in Eksperimentalna fizika
Elektrika in magnetizem
Eléktrika ín magnetízem se obravnava skupaj, saj so električni in magnetni pojavi povezani.
Poglej James Clerk Maxwell in Elektrika in magnetizem
Elektromagnetno valovanje
polariziranega vala, ki se širi od leve proti desni. Električno in magnetno polje sta pravokotna, a v fazi, torej hkrati prehajata skozi minimume in maksimume V fiziki se elektromagnetno sevanje (EM sevanje ali EMR) nanaša na valove (ali njihov kvante, fotone) elektromagnetnega polja, ki se širijo (sevajo) skozi prostor-čas in s seboj nosijo elektromagnetno energijo sevanja.
Poglej James Clerk Maxwell in Elektromagnetno valovanje
Fizik
Fizik je znanstvenik, ki največ deluje in preučuje na področju fizike.
Poglej James Clerk Maxwell in Fizik
Kinetična teorija plinov
Kinétična teoríja plínov je v fiziki teorija, ki opisuje makroskopske lastnosti plinov in upošteva njihovo sestavo na nivoju molekul.
Poglej James Clerk Maxwell in Kinetična teorija plinov
Kraljeva družba
Poslopja Kraljeve družbe v Londonu. Predsednik, svet in člani Londonske kraljeve družbe za izboljšanje naravne vednosti, Kraljeva družba ali tudi Kraljevo društvo iz Londona je najstarejše strokovno združenje, ki še vedno obstaja.
Poglej James Clerk Maxwell in Kraljeva družba
Krivulja
Krivúlja je v matematiki prema ali kriva črta, bodisi v ravnini (ravninska krivulja), bodisi v prostoru (prostorska krivulja).
Poglej James Clerk Maxwell in Krivulja
Magnetni pretok
Magnétni pretòk (tudi magnétni flúks, oznaka Φm) je merilo za število magnetnih silnic skozi izbrano ploskev.
Poglej James Clerk Maxwell in Magnetni pretok
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Poglej James Clerk Maxwell in Matematika
Maxwell-Stefanova difuzija
normalnem tlaku Maxwell-Stefanova difuzíja (ali Stefan-Maxwellova difuzija) je model opisa difuzije v večkomponentnih sistemih.
Poglej James Clerk Maxwell in Maxwell-Stefanova difuzija
Maxwellov napetostni tenzor
Maxwellov napétostni ténzor (ali Maxwellov ténzor) je tenzor 2.
Poglej James Clerk Maxwell in Maxwellov napetostni tenzor
Maxwellove enačbe
Maxwellove enáčbe so osnovni zakoni elektrodinamike, ki povezujejo električno in magnetno polje v elektromagnetno polje ter opisujejo njegove časovne spremembe in širjenje v prostoru.
Poglej James Clerk Maxwell in Maxwellove enačbe
Merska enota
Mérska enôta je v meroslovju standardna enota pri merjenju fizikalnih količin.
Poglej James Clerk Maxwell in Merska enota
Molekula
Del molekule DNK. Molékula je delec snovi, ki se v tekočinah giblje neodvisno od drugih delcev.
Poglej James Clerk Maxwell in Molekula
Odvetnik
Odvetnik je pravnik s pravniškim državnim izpitom, ki izpolnjuje zakonske pogoje za opravljanje odvetniškega poklica, in je član odvetniške zbornice.
Poglej James Clerk Maxwell in Odvetnik
Optika
Cyclopaedia'' disperzija Óptika (óptiké - videz, podoba) je veja fizike, ki se ukvarja z značilnostmi in obnašanjem svetlobe ter z interakcijo med svetlobo in snovjo.
Poglej James Clerk Maxwell in Optika
Peter Guthrie Tait
Peter Guthrie Tait, škotski fizik in matematik, * 28. april 1831, Dalkeith, Srednji Lothian, Škotska, † 4. julij 1901, Edinburg, Škotska.
Poglej James Clerk Maxwell in Peter Guthrie Tait
Plin
Skladišče naravnega plina. Plín (oznaka G) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer ne ohranja stalne prostornine in ne tvori gladine, ampak zasede ves razpoložljiv prostor v posodi.
Poglej James Clerk Maxwell in Plin
Svetloba
valovne dolžine (rdeča) in krajše valovne dolžine (modra) se s tem loči. Svetlôba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah.
Poglej James Clerk Maxwell in Svetloba
Univerza v Cambridgeu
Univerza v Cambridgeu (angleško, latinsko Universitas Cantabrigiensis) je univerza v Cambridgeu, Anglija, ki je bila ustanovljena okoli leta 1209 in velja za drugo najstarejšo univerzo v angleško govorečem svetu (za Univerzo v Oxfordu) in četrto najstarejšo v zahodnem (neislamskem) svetu.
Poglej James Clerk Maxwell in Univerza v Cambridgeu
13. junij
13.
Poglej James Clerk Maxwell in 13. junij
1831
1831 (MDCCCXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej James Clerk Maxwell in 1831
1879
1879 (MDCCCLXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej James Clerk Maxwell in 1879
5. november
5.
Poglej James Clerk Maxwell in 5. november