Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Avogadrova konstanta

Index Avogadrova konstanta

Avogadrova konstánta je fizikalna konstanta, ki podaja število delcev (atomov, molekul, ionov ipd.) v enem molu snovi.

Kazalo

  1. 14 odnosi: Amedeo Avogadro, Atom, Enota atomske mase, Fizik, Fizikalna konstanta, Gram, Ion, Italijani, Kemija, Loschmidtovo število, Mednarodni sistem enot, Mol (enota), Molekula, Snov.

  2. Fizikalne konstante
  3. Osnovne konstante

Amedeo Avogadro

''Mémoire sur les chaleurs spécifiques'' Lorenzo Romano Amadeo Carlo Avogadro, grof quaregnski in corettski, italijanski plemič, kemik in fizik, * 6. avgust 1776, Torino, Piemont, Italija, † 9. julij 1856, Torino.

Poglej Avogadrova konstanta in Amedeo Avogadro

Atom

Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.

Poglej Avogadrova konstanta in Atom

Enota atomske mase

Enôta atómske máse (okrajšava u) ali v čast angleškemu kemiku Johnu Daltonu tudi dálton (Da) je enota za maso, s katero izražamo atomske in molekulske mase.

Poglej Avogadrova konstanta in Enota atomske mase

Fizik

Fizik je znanstvenik, ki največ deluje in preučuje na področju fizike.

Poglej Avogadrova konstanta in Fizik

Fizikalna konstanta

Fizikalna konstanta je splošna naravna konstanta, ki jo vzamemo za dano in je ne poskušamo pojasniti z bolj osnovnimi podatki.

Poglej Avogadrova konstanta in Fizikalna konstanta

Gram

Grám (SI oznaka enote: g) je izpeljana enota SI za maso.

Poglej Avogadrova konstanta in Gram

Ion

Ion je eno ali mnogoatomni električno nabiti delec, ki nastane, če se atomu, molekuli ali »skupini atomov« odvzame ali doda en ali več elektronov.

Poglej Avogadrova konstanta in Ion

Italijani

Italijani so pretežno prebivalci Italije, nekaj jih je tudi v Sloveniji, na Tirolskem, Hrvaškem, v Franciji in v Švici.

Poglej Avogadrova konstanta in Italijani

Kemija

Antoine Lavoisier (1743-1794), »oče sodobne kemije« Kemija (koptsko/egipčansko kēme - (črna) zemlja, grško: himia - umetnost (predelave) kovin, arabsko الخيمياء: al-kīmiyá - umetnost pretvarjanja) je znanost, ki preučuje sestavo, zgradbo in lastnosti snovi ter spremembe, do katerih pride med kemijskimi reakcijami.

Poglej Avogadrova konstanta in Kemija

Loschmidtovo število

Loschmidtovo števílo (označbe n0, L ali NL) je fizikalna konstanta, ki določa število delcev (atomov ali molekul) idealnega plina v dani prostornini.

Poglej Avogadrova konstanta in Loschmidtovo število

Mednarodni sistem enot

Mednarodni sistem enot (SI, skrajšano iz francoskega) je sodobna oblika metričnega sistema in je najbolj razširjen sistem za merjenje.

Poglej Avogadrova konstanta in Mednarodni sistem enot

Mol (enota)

Mól (oznaka mol) je osnovna enota SI množine snovi, ki vsebuje toliko osnovnih delov snovi, kolikor atomov vsebuje 0,012 kilograma izotopa ogljika 12C.

Poglej Avogadrova konstanta in Mol (enota)

Molekula

Del molekule DNK. Molékula je delec snovi, ki se v tekočinah giblje neodvisno od drugih delcev.

Poglej Avogadrova konstanta in Molekula

Snov

Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.

Poglej Avogadrova konstanta in Snov

Glej tudi

Fizikalne konstante

Osnovne konstante

Prav tako znan kot Avogadrovo število.