Kazalo
202 odnosi: Absolutna temperatura, Absorbirana doza, Amper, Anders Celsius, Angstrem, Astronomska enota, Ato, Atom, Avogadrova konstanta, Živo srebro, Bar (enota), Barye, Bekerel, Blaise Pascal, Boltzmannova konstanta, Carl Friedrich Gauss, Celzijeva temperaturna lestvica, Centi, CODATA, Coulomb, Dan, Džul, Dežela, Deci, Decibel, Decimalno ločilo, Deka, Delo (fizika), Desetiški številski sistem, Dina, Dolžina, Druga svetovna vojna, Efemeridni čas, Eksa, Ekvivalentna doza, Električna napetost, Električni naboj, Električni potencial, Električni tok, Električni upor, Elektromagnetno valovanje, Elektron, Elektronvolt, Energija, Enota atomske mase, Erg, Etalon, Farad, Femto, Fizikalna količina, ... Razširi indeks (152 več) »
- Mednarodni standardi
- Sistemi enot
Absolutna temperatura
Absolútna temperatúra (tudi termodinámična temperatúra) je temperatura, merjena v absolutni temperaturni lestvici.
Poglej Mednarodni sistem enot in Absolutna temperatura
Absorbirana doza
Absorbírana dóza (oznaka D) je merilo za absorbirano energijo ionizirajočega sevanja.
Poglej Mednarodni sistem enot in Absorbirana doza
Amper
Ampêr (oznaka A) je osnovna enota SI za električni tok.
Poglej Mednarodni sistem enot in Amper
Anders Celsius
Frederika Akrela, 1769 Anders Celsius (Celzij), švedski astronom, * 27. november 1701, Ovanåker, Švedska, † 25. april 1744, Uppsala, Švedska.
Poglej Mednarodni sistem enot in Anders Celsius
Angstrem
Ángstrem (izvorno ångström, uradni mednarodni simbol Å; IPA-izgovarjava po švedsko) je enota za merjenje dolžine, ki je enaka 1/10.000 mm, 10−10 m, 0,1 nm ali 100 pm.
Poglej Mednarodni sistem enot in Angstrem
Astronomska enota
Astronómska enòta (oznaka a. e. (a_0), mednarodna pa AU, au, a.u. ali A) je dolžinska enota, ki se uporablja največ v astronomiji in je približno enaka razdalji Zemlje od Sonca.
Poglej Mednarodni sistem enot in Astronomska enota
Ato
Ato (okrajšava a) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 10-18.
Poglej Mednarodni sistem enot in Ato
Atom
Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.
Poglej Mednarodni sistem enot in Atom
Avogadrova konstanta
Avogadrova konstánta je fizikalna konstanta, ki podaja število delcev (atomov, molekul, ionov ipd.) v enem molu snovi.
Poglej Mednarodni sistem enot in Avogadrova konstanta
Živo srebro
Živo srebró (latinsko hydrargyr(i)um iz starogrškega: hydros - voda in argyrion,: árgiros - srebro) je kemijski element s simbolom Hg in vrstnim številom 80.
Poglej Mednarodni sistem enot in Živo srebro
Bar (enota)
Bár (oznaka b) je v fiziki in mehaniki enota za merjenje tlaka ali napetosti.
Poglej Mednarodni sistem enot in Bar (enota)
Barye
Barye, tudi absolutni bar (oznaka Ba), je enota v sistemu CGS za merjenje tlaka.
Poglej Mednarodni sistem enot in Barye
Bekerel
Bekerél (oznaka Bq) je izpeljana enota za merjenje aktivnosti radioaktivnega izvira.
Poglej Mednarodni sistem enot in Bekerel
Blaise Pascal
Blaise Pascal, francoski matematik, filozof in fizik, * 19. junij 1623, Clermont-Ferrand, Puy-de-Dôme, Auvergne, Francija, † 19. avgust 1662, Pariz, Francija.
Poglej Mednarodni sistem enot in Blaise Pascal
Boltzmannova konstanta
Boltzmannova konstánta (označba k_ \!\, ali k\!\) je ena osnovnih fizikalnih konstant, ki povezuje absolutno temperaturo plina s kinetično energijo delcev v plinu.
Poglej Mednarodni sistem enot in Boltzmannova konstanta
Carl Friedrich Gauss
Johann Carl Friedrich Gauss, nemški matematik, astronom, fizik in geodet, * 30. april 1777, Braunschweig, Nemčija, † 23. februar 1855, Göttingen, Nemčija.
Poglej Mednarodni sistem enot in Carl Friedrich Gauss
Celzijeva temperaturna lestvica
Célzijeva temperatúrna léstvica je lestvica za merjenje temperatur, ki jo je leta 1742 predlagal švedski astronom Anders Celsius.
Poglej Mednarodni sistem enot in Celzijeva temperaturna lestvica
Centi
Centi (okrajšava c) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 10-2, 1/100, oziroma eno stotinko.
Poglej Mednarodni sistem enot in Centi
CODATA
CODATA ali Odbor za podatke v znanosti in tehnologiji (Committee on Data for Science and Technology) je odbor v sklopu Mednarodnega sveta za znanost (International Council of Science ali ICSU).
Poglej Mednarodni sistem enot in CODATA
Coulomb
Coulomb (tudi kulón) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za merjenje električnega naboja.
Poglej Mednarodni sistem enot in Coulomb
Dan
sončevega kamna Dán je ena od različnih enot za čas.
Poglej Mednarodni sistem enot in Dan
Džul
Džúl ali joule je v fiziki enota za delo in energijo.
Poglej Mednarodni sistem enot in Džul
Dežela
Dežela je ozemljska upravna enota, običajno z določeno samostojnostjo.
Poglej Mednarodni sistem enot in Dežela
Deci
Deci (okrajšava d) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 10-1, 1/10, oziroma eno desetinko.
Poglej Mednarodni sistem enot in Deci
Decibel
Decibél (okrajšava dB) je enota brez dimenzije, s katero izražamo razmerje med spremenljivo količino in fiksno referenco.
Poglej Mednarodni sistem enot in Decibel
Decimalno ločilo
podatki niso na voljo Decimálno ločílo je v matematiki znak, ki ločuje enice od desetin.
Poglej Mednarodni sistem enot in Decimalno ločilo
Deka
Déka (okrajšava da) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 101 ali 10.
Poglej Mednarodni sistem enot in Deka
Delo (fizika)
Délo (oznaka W, lahko tudi A) je v fiziki količina, ki meri prehajanje energije med telesi.
Poglej Mednarodni sistem enot in Delo (fizika)
Desetiški številski sistem
Desetiški (decimalni) številski sistem je številski sistem z osnovo 10.
Poglej Mednarodni sistem enot in Desetiški številski sistem
Dina
Dína (oznaka dyn) je fizikalna enota za silo v sistemu cgs, enaka 10-5 N. Sila 1 dyn je potrebna, da masi 1 g podelimo pospešek 1 cm/s².
Poglej Mednarodni sistem enot in Dina
Dolžina
Dolžína je v običajni rabi poseben primer razdalje (prim. širina, višina), v fiziki in tehniki pa sta pojma dolžine in razdalje največkrat sopomenska.
Poglej Mednarodni sistem enot in Dolžina
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Poglej Mednarodni sistem enot in Druga svetovna vojna
Efemeridni čas
Efemerídni čás (oznaka ET) je astronomski čas, ki se uporablja v efemeridah za nebesna telesa, ki jih opazujemo s površine Zemlje.
Poglej Mednarodni sistem enot in Efemeridni čas
Eksa
Eksa (okrajšava E) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 1018, trilijon.
Poglej Mednarodni sistem enot in Eksa
Ekvivalentna doza
Ekvivalêntna dóza (oznaka H) je merilo za sevalno škodo, prizadeto tkivu zaradi posledice izpostavljenosti ionizirajočemu sevanju.
Poglej Mednarodni sistem enot in Ekvivalentna doza
Električna napetost
Eléktrična napétost (tudi napétost; oznaka U; elektr. žarg. voltáža) je fizikalna in elektrotehniška količina, določena kot razlika električnega potenciala.
Poglej Mednarodni sistem enot in Električna napetost
Električni naboj
Eléktrični nabôj (v fiziki navadno kar naboj, v elektrotehniki pogosto elektrina) je ena temeljnih značilnosti snovi.
Poglej Mednarodni sistem enot in Električni naboj
Električni potencial
Eléktrični potenciál (oznaka φ ali U) je fizikalna in elektrotehniška količina, določena v električnem polju kot električna potencialna energija na enoto električnega naboja.
Poglej Mednarodni sistem enot in Električni potencial
Električni tok
Eléktrični tók (oznaka I) v fiziki in elektrotehniki imenujemo usmerjeno gibanje nosilcev električnega naboja, bodisi po praznem prostoru, bodisi po kovini ali drugem električnem prevodniku.
Poglej Mednarodni sistem enot in Električni tok
Električni upor
Eléktrični upòr ali eléktrična upórnost (oznaka R) je fizikalna in elektrotehniška količina, določena z Ohmovim zakonom kot razmerje med napetostjo U na električnem uporniku in tokom I, ki teče skozenj: V elektrotehniki količino po navadi imenujejo električna upornost, v fiziki pa je pogostejše poimenovanje električni upor.
Poglej Mednarodni sistem enot in Električni upor
Elektromagnetno valovanje
polariziranega vala, ki se širi od leve proti desni. Električno in magnetno polje sta pravokotna, a v fazi, torej hkrati prehajata skozi minimume in maksimume V fiziki se elektromagnetno sevanje (EM sevanje ali EMR) nanaša na valove (ali njihov kvante, fotone) elektromagnetnega polja, ki se širijo (sevajo) skozi prostor-čas in s seboj nosijo elektromagnetno energijo sevanja.
Poglej Mednarodni sistem enot in Elektromagnetno valovanje
Elektron
Elektrón je obstojen osnovni delec z maso 9,10 kg (0,511 MeV/c2) in negativnim električnim nabojem 1,6 As.
Poglej Mednarodni sistem enot in Elektron
Elektronvolt
Elektrónvolt (oznaka eV) je količina energije, ki jo pridobi ali izgubi posamezen nevezan elektron pri preletu elektrostatične potencialne razlike enega volta (v vakuumu seveda).
Poglej Mednarodni sistem enot in Elektronvolt
Energija
Energíja je sestavljena fizikalna količina.
Poglej Mednarodni sistem enot in Energija
Enota atomske mase
Enôta atómske máse (okrajšava u) ali v čast angleškemu kemiku Johnu Daltonu tudi dálton (Da) je enota za maso, s katero izražamo atomske in molekulske mase.
Poglej Mednarodni sistem enot in Enota atomske mase
Erg
Èrg (oznaka erg) je fizikalna enota za energijo v sistemu cgs, enaka 10-7 J. Delo 1 erg opravi sila 1 dine na razdalji 1 cm.
Poglej Mednarodni sistem enot in Erg
Etalon
Etalon je opredmetena mera, merilni instrument, referenčni material ali merilni sistem, katerega namen je, da definira, realizira, ohranja ali reproducira neko enoto ali eno ali več vrednosti veličine, tako da se uporabi kot referenca.
Poglej Mednarodni sistem enot in Etalon
Farad
Različni kondenzatorji Kondenzator s kapaciteto enega farada Farád (oznaka F) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za kapacitivnost.
Poglej Mednarodni sistem enot in Farad
Femto
Femto (okrajšava f) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 10-15.
Poglej Mednarodni sistem enot in Femto
Fizikalna količina
Fizikálna količína (v tehniki se uporablja izraz veličína) je v fiziki in tehniki izsledek meritve, njeno vrednost po navadi izrazimo kot zmnožek brezrazsežne številske vrednosti in fizikalne enote.
Poglej Mednarodni sistem enot in Fizikalna količina
Fot
Fot (simbol ph) je stara enota za osvetljenost oz.
Poglej Mednarodni sistem enot in Fot
Francoščina
Francóščina (francosko la langue française ali français) je jezik, ki je del romanske veje indoevropske jezikovne družine.
Poglej Mednarodni sistem enot in Francoščina
Francoska akademija znanosti
Ludvika XIV. v Akademiji leta 1671 Francoska akademija znanosti je znanstveno društvo, ki ga je leta 1666 ustanovil francoski kralj Ludvik XIV. na pobudo Jean-Baptistea Colberta, da bi spodbujalo in ščitilo duh francoskega znanstvenega raziskovanja.
Poglej Mednarodni sistem enot in Francoska akademija znanosti
Frekvenca
Frekvénca je fizikalna količina, določena kot število ponavljajočih se dogodkov v časovni enoti.
Poglej Mednarodni sistem enot in Frekvenca
Funt (mera)
Fúnt (angleško pound; kratica lb) je merska enota za maso, ki se uporablja v anglosaškem oziroma v imperialnem sistemu enot.
Poglej Mednarodni sistem enot in Funt (mera)
Gal (enota)
Gal (včasih tudi kot galileo, oznaka Gal, včasih tudi gal) je enota za težni pospešek, v sistemu enot CGS.
Poglej Mednarodni sistem enot in Gal (enota)
Gavs
Gavs ali izvorno gauss (okrajšava G) je fizikalna enota za merjenje gostote magnetnega polja.
Poglej Mednarodni sistem enot in Gavs
Generalna konferenca za uteži in mere
Generalna konferenca za uteži in mere (kratica CGPM) je najstarejša od treh mednarodnih organizacij, ustanovljenih po določilih metrske konvencije, ki zastopa interese članic pri vzpostavljanju merskih standardov.
Poglej Mednarodni sistem enot in Generalna konferenca za uteži in mere
Geodezija
Geodezíja ali zemljemérstvo je veda o merjenju, dimenziji in določitvi oblike Zemlje kot celote ali njenega dela.
Poglej Mednarodni sistem enot in Geodezija
Geofizika
Geofizika je znanstvena veda, ki se ukvarja s fizikalnimi pojavi, povezanimi z Zemljo ter njeno ožjo okolico v Vesolju, poleg tega pojem označuje tudi preučevanje Zemlje s pomočjo kvantitativnih fizikalnih metod.
Poglej Mednarodni sistem enot in Geofizika
Giga
Gíga (okrajšava G) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 109 ali 1.000.000.000.
Poglej Mednarodni sistem enot in Giga
Gram
Grám (SI oznaka enote: g) je izpeljana enota SI za maso.
Poglej Mednarodni sistem enot in Gram
Grej
Grêj (tudi izvirno,; simbol Gy) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za absorbirano dozo.
Poglej Mednarodni sistem enot in Grej
Hektar
atletske steze je skoraj natanko en hektar Hektár (oznaka ha) je enota za površino, enaka stotim (predpona hekto- pomeni stokrat večjo enoto) arom.
Poglej Mednarodni sistem enot in Hektar
Hekto
Hekto (okrajšava h) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 102 ali 100.
Poglej Mednarodni sistem enot in Hekto
Henry (enota)
Henry ali henri (oznaka H) je v sistemu SI enota za merjenje induktivnosti.
Poglej Mednarodni sistem enot in Henry (enota)
Herc
Hertz ali herc (oznaka Hz) je izpeljana enota SI za frekvenco.
Poglej Mednarodni sistem enot in Herc
Hitrost
Hitróst (oznaka v) je v fiziki vektorska količina, ki podaja spreminjanje lege telesa ali snovi v prostoru v časovni enoti.
Poglej Mednarodni sistem enot in Hitrost
Hitrost svetlobe
vodi. Hitróst svetlôbe je osnovna fizikalna konstanta, ki podaja hitrost, s katero se svetloba in drugo elektromagnetno valovanje širi v praznem prostoru.
Poglej Mednarodni sistem enot in Hitrost svetlobe
Impedanca
Impedánca (oznaka Z) je elektrotehniška in fizikalna količina, ki meri, kako in koliko se porabnik upira električnemu toku, če nanj priključimo električno napetost.
Poglej Mednarodni sistem enot in Impedanca
Induktivnost
Induktívnost (oznaka L) je elektrotehniška in fizikalna veličina, ki podaja razmerje med magnetnim pretokom skozi sklenjeno zanko in električnim tokom, ki je vzrok tega magnetnega pretoka: Je snovno geometrijska značilnost, sposobnost vodnikov, magnetov, tuljav, da s pomočjo električnega toka ustvarijo magnetni sklep.
Poglej Mednarodni sistem enot in Induktivnost
Ionizirajoče sevanje
Mednarodni simbol za nevarnost ionizirajočega sevanja. Ionizirajoče sevanje zajema osnovne ali jedrske delce ali elektromagnetno valovanje, ki ima dovolj visoko energijo za ionizacijo atomov ali molekul.
Poglej Mednarodni sistem enot in Ionizirajoče sevanje
Iridij
Irídij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ir in atomsko število 77.
Poglej Mednarodni sistem enot in Iridij
Izpeljana enota SI
Izpeljane enote SI so del mednarodnega sistema enot (SI - Système International d'Unités).
Poglej Mednarodni sistem enot in Izpeljana enota SI
Jakost električnega polja
Jákost eléktričnega pólja (oznaka E) je vektorska količina, ki določa električno polje.
Poglej Mednarodni sistem enot in Jakost električnega polja
James Clerk Maxwell
Prva obstojna barvna fotografija na svetu. Maxwell jo je posnel leta 1861. James Clerk Maxwell, škotski fizik in matematik, * 13. junij 1831, Edinburg, Škotska, † 5. november 1879, Cambridge, Anglija.
Poglej Mednarodni sistem enot in James Clerk Maxwell
John Wilkins
John Wilkins, anglikanski duhovnik, filozof in pisatelj, ustanovitelj Kraljevega društva, Škof Chesterja od 1668 do smrti.
Poglej Mednarodni sistem enot in John Wilkins
Jokto
Jokto (okrajšava y) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 10-24 oziroma 0,000000000000000000000001.
Poglej Mednarodni sistem enot in Jokto
Jota (predpona)
Jóta (okrajšava Y) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 1024 oziroma 1.000.000.000.000.000.000.000.000.
Poglej Mednarodni sistem enot in Jota (predpona)
Kandela
Kandéla ali candela (oznaka cd) je osnovna enota SI svetilnosti v fiziološkem merilu, enaka svetilnosti, ki jo v dani smeri izseva izvor enobarvnega valovanja s frekvenco 540 · 1012 hercev, ki v vsak steradian prostorskega kota izseva 1/683 vatov moči v fizikalnem merilu.
Poglej Mednarodni sistem enot in Kandela
Kapacitivnost
Kapacitivnost je lastnost električno prevodnih teles, da pod vplivom električne napetosti sprejmejo in shranijo naboj in energijo.
Poglej Mednarodni sistem enot in Kapacitivnost
Katal
Katal (simbol kat) je izpeljana enota SI encimske aktivnosti.
Poglej Mednarodni sistem enot in Katal
Kataliza
Kataliza je postopek povečanja reakcijske hitrosti kemijske reakcije z dodajanjem snovi, znane kot katalizator.
Poglej Mednarodni sistem enot in Kataliza
Kelvin
Kelvin (oznaka K) je osnovna enota SI termodinamične temperature.
Poglej Mednarodni sistem enot in Kelvin
Kilo
Kílo (okrajšava k) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 103 ali 1.000.
Poglej Mednarodni sistem enot in Kilo
Kilogram
Kilográm (oznaka kg) je osnovna enota SI mase, enaka mnogokratniku Planckove konstante, ki ustreza masi kubičnega decimetra (litra) vode pri 4 °C.
Poglej Mednarodni sistem enot in Kilogram
Kiri
Kirí ali izvorno curie (oznaka Ci) je nekdanja enota za aktivnost radioaktivnega izvira.
Poglej Mednarodni sistem enot in Kiri
Konjska moč
Kònjska móč - KM (HP) je skupni naziv več enot za merjenje moči.
Poglej Mednarodni sistem enot in Konjska moč
Kotna stopinja
Kótna stopínja (oznaka °) enota za merjenje kotov; polni kot meri 360°, pravi kot pa 90°,iztegnjeni kot 180°,ostri kot od 0° do 90°.
Poglej Mednarodni sistem enot in Kotna stopinja
Kraljeva družba
Poslopja Kraljeve družbe v Londonu. Predsednik, svet in člani Londonske kraljeve družbe za izboljšanje naravne vednosti, Kraljeva družba ali tudi Kraljevo društvo iz Londona je najstarejše strokovno združenje, ki še vedno obstaja.
Poglej Mednarodni sistem enot in Kraljeva družba
Krvni tlak
prekatu (modro) med sistolo in diastolo Krvni tlak je tlak krvi v žilah.
Poglej Mednarodni sistem enot in Krvni tlak
Lastno ime
Lastna imena so poimenovanja posameznih bitij (tudi živali), zemljepisnih in stvarnih danosti.
Poglej Mednarodni sistem enot in Lastno ime
Latinska Amerika
Latinskoameriške države (temno zeleno) Latinska Amerika je ozemlje, ki zavzema večji del obeh Amerik, saj zajema vse panameriške države, razen Združenih držav Amerike in Kanade.
Poglej Mednarodni sistem enot in Latinska Amerika
Liberija
Liberija uradno Republika Liberija, je država, ki leži ob obali zahodne Afrike.
Poglej Mednarodni sistem enot in Liberija
Liter
Líter (oznaka l ali L) je tradicionalna enota za merjenje prostornine, enaka enemu kubičnemu decimetru oziroma tisočini kubičnega metra, kar ustreza kocki s stranicami dolžine enega decimetra.
Poglej Mednarodni sistem enot in Liter
Luks
Luks (oznaka lx) je v sistemu SI enota za merjenje osvetljenosti.
Poglej Mednarodni sistem enot in Luks
Lumen
Lúmen (simbol: lm) je SI-enota svetlobnega toka, s katerim opisujemo zaznano moč svetlobe.
Poglej Mednarodni sistem enot in Lumen
Magnetni pretok
Magnétni pretòk (tudi magnétni flúks, oznaka Φm) je merilo za število magnetnih silnic skozi izbrano ploskev.
Poglej Mednarodni sistem enot in Magnetni pretok
Magnetno polje
Magnétno pólje je prostor okrog trajnih magnetov ali vodnikov, po katerih teče električni tok, v katerem se lahko zazna magnetno silo in magnetni navor.
Poglej Mednarodni sistem enot in Magnetno polje
Masa
merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.
Poglej Mednarodni sistem enot in Masa
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Poglej Mednarodni sistem enot in Matematika
Maxwell (enota)
Maksvel (oznaka Mw) je enota v CGS sistemu za merjenje magnetnega pretoka.
Poglej Mednarodni sistem enot in Maxwell (enota)
Mednarodna komisija za elektrotehniko
Mednarodna komisija za elektrotehniko (IEC) je neprofitna nevladna mednarodna organizacija za standardizacijo električnih, elektronskih in povezanih tehnologij.
Poglej Mednarodni sistem enot in Mednarodna komisija za elektrotehniko
Mednarodna organizacija za standardizacijo
Mednarodna organizacija za standardizacijo (International Organization for Standardization; kratica ISO) je mednarodno združenje organizacij za standardizacijo iz preko 140 držav.
Poglej Mednarodni sistem enot in Mednarodna organizacija za standardizacijo
Mednarodni urad za uteži in mere
Pečat Mednarodni urad za uteži in mere (akronim BIPM) je mednarodna organizacija za standardizacijo s sedežem v pariškem predmestju Sèvres, ki vzdržuje mednarodni sistem enot in skrbi za skladnost merskih enot na mednarodni ravni.
Poglej Mednarodni sistem enot in Mednarodni urad za uteži in mere
Mega
Méga (okrajšava M) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 106, oziroma en milijon ali 1.000.000.
Poglej Mednarodni sistem enot in Mega
Merska enota
Mérska enôta je v meroslovju standardna enota pri merjenju fizikalnih količin.
Poglej Mednarodni sistem enot in Merska enota
Meter
Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Méter (simbol m) je osnovna enota SI za merjenje dolžine, enaka razdalji, ki jo svetloba prepotuje v vakuumu v sekunde.
Poglej Mednarodni sistem enot in Meter
Meter na kvadratno sekundo
Meter na kvadratno sekundo (oznaka m/s2 ali ms-2) je izpeljana enota v sistemu SI s katero merimo pospešek.
Poglej Mednarodni sistem enot in Meter na kvadratno sekundo
Metrični sistem enot
ZDA).
Poglej Mednarodni sistem enot in Metrični sistem enot
Metrska konvencija
Metrska konvencija je diplomatski sporazum med 51 državami, ki poverja pristojnosti na področju metrologije generalni konferenci za uteži in mere (francosko Conférence Générale des Poids et Mesures, CGPM), srečanju predstavnikov držav članic, ki poteka vsake štiri do šest let; mednarodnemu uradu za uteži in mere (fr.
Poglej Mednarodni sistem enot in Metrska konvencija
Mikro
Mikro (okrajšava μ, grška črka mi) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 10-6.
Poglej Mednarodni sistem enot in Mikro
Mili
Mili (okrajšava m) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 10-3, 1/1.000, oziroma eno tisočinko.
Poglej Mednarodni sistem enot in Mili
Milijarda
Milijárda je število, ki označuje tisoč milijonov.
Poglej Mednarodni sistem enot in Milijarda
Milijon
Milijón (in ne miljon) je tisoč tisočic.
Poglej Mednarodni sistem enot in Milijon
Milimeter živega srebra
Miliméter žívega srebrà (kratica mmHg, en. milimeter hydrargyrum) je enota za tlak, ki se uporablja na primer v medicini za merjenje krvnega tlaka in drugih tlakov.
Poglej Mednarodni sistem enot in Milimeter živega srebra
Minuta
Minúta je.
Poglej Mednarodni sistem enot in Minuta
Mjanmar
Mjanmár, uradno Zvezna republika Mjanmár ali Zveza Mjanmar (burmansko Pyidaungzu Thammada Myanma Naingngandaw), je obmorska država v jugovzhodni Aziji, pred letom 1989 znana pod imenom Burma.
Poglej Mednarodni sistem enot in Mjanmar
Množenje
Grafični postopek množenja: vsote presečišč skupin črt predstavljajo števke v produktu (desetice prištevamo številu, pozicioniranem levo) Množênje je ena od osnovnih aritmetičnih dvočlenih operacij.
Poglej Mednarodni sistem enot in Množenje
Moč
Móč je skalarna fizikalna količina, določena kot delo, opravljeno v enoti časa.
Poglej Mednarodni sistem enot in Moč
Mol (enota)
Mól (oznaka mol) je osnovna enota SI množine snovi, ki vsebuje toliko osnovnih delov snovi, kolikor atomov vsebuje 0,012 kilograma izotopa ogljika 12C.
Poglej Mednarodni sistem enot in Mol (enota)
Molekulska masa
Molekulska masa (okrajšano M), zastarelo molekulska teža, je fizikalna količina, ki pove, kolikšna je masa ene molekulehttp://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5525830/masa?query.
Poglej Mednarodni sistem enot in Molekulska masa
Morska milja
(Médnarodna) mòrska ali návtična mílja je enota za merjenje dolžine.
Poglej Mednarodni sistem enot in Morska milja
Nano
Nano (okrajšava n) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 10-9.
Poglej Mednarodni sistem enot in Nano
Narodni urad za standarde in tehnologijo
200px NIST ali Narodni urad za standarde in tehnologijo je agencija Ministrstva za trgovino Združenih držav Amerike.
Poglej Mednarodni sistem enot in Narodni urad za standarde in tehnologijo
Navigacija
Izole iz turške navigacijske knjige Kitab-ı Bahriye (17. ali 18. stoletje) Navigácija je ugotavljanje smeri in lege na zemeljskem površju.
Poglej Mednarodni sistem enot in Navigacija
Navor
Navòr (starejša izraza vrtílni momènt in rotacíjski momènt) (oznaka M) je v fiziki količina, ki nastopa pri kroženju točkastega telesa in vrtenju togega telesa.
Poglej Mednarodni sistem enot in Navor
Neper
Neper (oznaka Np) je enota za razmerje dveh vrednosti.
Poglej Mednarodni sistem enot in Neper
Newton
Newton (tudi njúton, nepravilno njuten) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za silo.
Poglej Mednarodni sistem enot in Newton
Newtonovi zakoni gibanja
Newtonovi zakóni so trije zakoni, s katerimi je angleški fizik Isaac Newton opisal gibanje teles.
Poglej Mednarodni sistem enot in Newtonovi zakoni gibanja
Oersted
Oersted ali ersted (oznaka Oe) je v CGS sistemu enota za merjenje jakosti magnetnega polja.
Poglej Mednarodni sistem enot in Oersted
Om
Óm (tudi izvorno; oznaka Ω) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za merjenje električnega upora (električne upornosti), impedance in reaktance. Imenuje se po nemškemu fiziku Georgu Simonu Ohmu (1789-1854), ki je leta 1826 odkril in leto kasneje 1827 zapisal sorazmernostno povezavo med električno napetostjo in električnim tokom, znano kot Ohmov zakon.
Poglej Mednarodni sistem enot in Om
Osnovna enota SI
Osnóvne enòte mednarodnega sistema enot (SI - Système International) so.
Poglej Mednarodni sistem enot in Osnovna enota SI
Osnovni naboj
Osnovni naboj je po absolutni vrednosti najmanjši električni naboj v naravi.
Poglej Mednarodni sistem enot in Osnovni naboj
Osvetljenost
Osvetljênost (oznaka E) je skupni vpadajoči svetlobni tok na enoto površine.
Poglej Mednarodni sistem enot in Osvetljenost
Paskal
Paskal je v fiziki enota za merjenje tlaka in v mehaniki za merjenje napetosti.
Poglej Mednarodni sistem enot in Paskal
Peta (predpona)
Peta (okrajšava P) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 1015 ali 1.000.000.000.000.000.
Poglej Mednarodni sistem enot in Peta (predpona)
Pika
Píka (.) je v jezikoslovju enodelno ločilo na koncu pripovednega stavka.
Poglej Mednarodni sistem enot in Pika
Piko
Piko (okrajšava p) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 10-12.
Poglej Mednarodni sistem enot in Piko
Planckova konstanta
Humboldtovo univerzo v Berlinu. Prevod: »Max Planck, odkritelj osnovnega kvanta akcije ''h'', je poučeval v tej zgradbi od leta 1889 do 1928.« Planckova konstánta, imenovana po nemškem fiziku Maxu Plancku, je osnovna fizikalna konstanta, ki se pojavlja v enačbah kvantne mehanike za opisovanje velikosti kvantov.
Poglej Mednarodni sistem enot in Planckova konstanta
Platina
Plátina (latinsko platinum) je kemični element.
Poglej Mednarodni sistem enot in Platina
Poševnica
Pošévnica (/) je ločilo v obliki ravne pokončne črte, zgoraj nagnjene v desno.
Poglej Mednarodni sistem enot in Poševnica
Poise
Poise (oznaka P) je enota v CGS sistemu za merjenje viskoznosti.
Poglej Mednarodni sistem enot in Poise
Poldnevnik
Poldnevniki - zeleno je označen ekvator Poldnevniki ali meridiani so navidezne polovice krožnic na Zemljini površini, ki povezujejo severni in južni tečaj.
Poglej Mednarodni sistem enot in Poldnevnik
Pospešek
Pospéšek (oznaka a) je v fiziki kontravariantna vektorska količina, ki podaja spreminjanje hitrosti telesa v prostoru v časovni enoti.
Poglej Mednarodni sistem enot in Pospešek
Potenciranje
Potencíranje je dvočlena matematična operacija, ki jo zapišemo v obliki an.
Poglej Mednarodni sistem enot in Potenciranje
Površina
Površína je v geometriji merilo za velikost ploskve.
Poglej Mednarodni sistem enot in Površina
Predpone SI
Predpóna SI je desetiška predpona, določena z mednarodnim sistemom enot, ki jo lahko pritaknemo osnovnim ali izpeljanim enotam SI.
Poglej Mednarodni sistem enot in Predpone SI
Prostorski kot
'''Prostorski kot''' je razmerje med površino projekcije telesa (rdeče) na kroglo in kvadrata polmera krogle. Na sliki je objekt, ki mu določamo pripadajoči prostorski kot, prikazan kot modra površina. Prostorski kot (oznaka \Omega ali \omega) je v matematiki in fiziki del prostora, ki je omejen s smermi od dane točke do vseh točk zaprte krivulje na izbrani površini (običajno je to krogla s središčem v dani točki).
Poglej Mednarodni sistem enot in Prostorski kot
Radian
π radianov. Radián je enota za merjenje ravninskih kotov.
Poglej Mednarodni sistem enot in Radian
Radioaktivni izotop
Radioaktivni izotop je atom.
Poglej Mednarodni sistem enot in Radioaktivni izotop
Radioaktivnost
Mednarodni znak za radioaktivno nevarnost. Radioaktívnost je pojav, pri katerem nestabilno atomsko jedro razpade.
Poglej Mednarodni sistem enot in Radioaktivnost
Razsežnostna analiza
Razsežnostna analiza (tudi dimenzijska analiza) je orodje s katerim se v fiziki, kemiji, tehniki in delno v ekonomiji pomaga razumeti značilnosti in obliko fizikalnih količin.
Poglej Mednarodni sistem enot in Razsežnostna analiza
Reaktanca
Reaktánca (oznaka X) je elektrotehniška in fizikalna količina, definirana kot imaginarni del impedance pri analizi električni vezij, po katerih teče izmenični tok.
Poglej Mednarodni sistem enot in Reaktanca
Repna ogrščica
Répna ógrščica (znanstveno ime Brassica napus subsp. napus), tudi óljna ógrščica, je poljščina, namenjena pridelavi rastlinskega olja za človeško in živalsko prehrano.
Poglej Mednarodni sistem enot in Repna ogrščica
Sèvres
Sèvres je jugozahodno predmestje Pariza in občina v osrednjem francoskem departmaju Hauts-de-Seine regije Île-de-France.
Poglej Mednarodni sistem enot in Sèvres
Sekunda
Slika, ki utripne približno enkrat na sekundo Sekúnda (oznaka s, včasih okrajšano tudi kot sek ali sec) je osnovna enota SI časa, enaka trajanju 9.192.631.770 nihajev valovanja, ki ga odda nevzbujen atom cezija 133 na absolutni ničli pri prehodu med nivojema hiperfinega razcepa osnovnega stanja.
Poglej Mednarodni sistem enot in Sekunda
Sila
Síla (oznaka F) je v fiziki količina, ki povzroča, da telo pospešuje in mu spreminja njegov hitrostni vektor.
Poglej Mednarodni sistem enot in Sila
Simbol
Verski simboli Simból (sýmbolon - znamenje) je predmet (oseba, žival, rastlina...), ki se v danem kontekstu razkriva kot nosilec globlje vsebine ali pa znak za mnoge matematične pojme, kemijske elemente, in tudi znamenje za druge abstraktne pojme.
Poglej Mednarodni sistem enot in Simbol
Simens
Símens (tudi siemens,; oznaka S) je izpeljana enota SI za električno prevodnost (recipročni električni upor).
Poglej Mednarodni sistem enot in Simens
Sistem enot CGS
Sistem enot CGS (tudi sistem enot centimeter-gram-sekunda) je metrični sistem, ki ima za osnovne enote centimeter za dolžino, gram za maso in sekundo za čas.
Poglej Mednarodni sistem enot in Sistem enot CGS
Sistem enot MKS
Sistem enot MKS je metrični sistem merskih enot, ki vsebuje kot osnovne enote meter (oznaka m) za dolžino, kilogram (oznaka kg) za maso in sekundo (oznaka s) za čas.
Poglej Mednarodni sistem enot in Sistem enot MKS
Srednja Evropa
Srednja Evropa je območje Evrope med zahodno in vzhodno Evropo, ki temelji na skupni zgodovinski, družbeni in kulturni identiteti.
Poglej Mednarodni sistem enot in Srednja Evropa
Stare uteži in mere
Stare merske enote so uporabljali v preteklosti, danes pa jih nadomeščamo z zakonsko dovoljenimi osnovnimi enotami, ter ostalimi enotami.
Poglej Mednarodni sistem enot in Stare uteži in mere
Steradian
Definicija steradiana Steradian (oznaka sr) je v mednarodnem sistemu enot (SI) izpeljana enota SI za prostorski kot, ki ima vrh v središču krogle, na površini pa mu pripada ploščina kvadrata, ki ima stranico enako polmeru krogle.
Poglej Mednarodni sistem enot in Steradian
Stilb (enota)
Stilb (oznaka sb) je v CGS sistemu enot enota za merjenje svetlosti.
Poglej Mednarodni sistem enot in Stilb (enota)
Svetilnost
Svetílnost (oznaka I) je fizikalna količina, definirana kot razmerje med svetlobnim tokom P, ki ga seva svetilo v dan prostorski kot Ω okrog izbrane smeri, ter tem prostorskim kotom: Svetilnost svetila, ki seva enakomerno v polni prostorski kot, je enaka kar svetlobnemu toku, deljenim s 4 π.
Poglej Mednarodni sistem enot in Svetilnost
Svetlobni tok
Svetlôbni tók (oznaka P) je fizikalna količina, ki pove količino izsevane svetlobne energije v časovni enoti.
Poglej Mednarodni sistem enot in Svetlobni tok
Tablja
Tablja (italijansko Pontebba, furlansko Pontêbe, nemško Pontafel) je mestno naselje in središče istoimenske občine na zahodnem robu Kanalske doline v deželi Furlaniji - Julijski krajini, Italija.
Poglej Mednarodni sistem enot in Tablja
Tališče
Talíšče (TT) (tudi strdíšče, posebej v zvezi s faznimi spremembami vode tudi ledíšče, zmrzíšče ali zmrzovalíšče) je temperatura, pri kateri lahko pri danem tlaku obenem obstajata trdna in kapljevinska faza snovi.
Poglej Mednarodni sistem enot in Tališče
Teža
Téža (navadno se označuje s Fg) je sila, s katero Zemlja zaradi težnosti privlači vsako telo z od nič različno maso.
Poglej Mednarodni sistem enot in Teža
Temperatura
atmosfer. Ti atomi se pri sobni temperaturi gibljejo z določeno povprečno hitrostjo (na animaciji so dvabilijonkrat upočasnjeni). Temperatura je ena izmed osnovnih fizikalnih veličin in termodinamičnih spremenljivk, ki določa toplotno stanje teles.
Poglej Mednarodni sistem enot in Temperatura
Tera
Téra (okrajšava T) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 1012 ali 1.000.000.000.000.
Poglej Mednarodni sistem enot in Tera
Tesla (enota)
Tesla (oznaka T) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za gostoto magnetnega polja.
Poglej Mednarodni sistem enot in Tesla (enota)
Tlak
Tlák ali pritísk (oznaka p ali redkeje P) je kot fizikalna intenzivna količina razmerje med velikostjo ploskovno porazdeljene (normalne) sile Fn in površino ploskve S, na katero ta sila prijemlje.
Poglej Mednarodni sistem enot in Tlak
Tona
Prometni znak za omejitev mase vozil (tu osem ton), ki lahko prečkajo šibak most Tóna (tudi métrična tóna) je fizikalna enota za maso, enaka 1000 kilogramov.
Poglej Mednarodni sistem enot in Tona
Toplota
Toplota (Q) je energija, ki ob stiku dveh teles z različnima temperaturama spontano prehaja s telesa višje temperature na telo z nižjo temperaturo (drugi zakon termodinamike).
Poglej Mednarodni sistem enot in Toplota
Trojna točka
Trójna tóčka je termodinamsko stanje, opredeljeno s temperaturo in tlakom, pri kateri lahko vse tri faze (plinasta, kapljevinasta in trdna) soobstojajo v termodinamskem ravnovesju.
Poglej Mednarodni sistem enot in Trojna točka
Tropsko leto
Trópsko léto ali Sónčevo léto oziroma solárno léto je časovno obdobje, v katerem se Sonce, gledano z Zemlje, vrne v isto lego vzdolž ekliptike (njegove navidezne poti med zvezdami na nebesni krogli).
Poglej Mednarodni sistem enot in Tropsko leto
Ura
Sončna ura na ladji ž.c. Svetega Ruperta v Šentrupertu Úra je enota za merjenje časa, enaka 3600.
Poglej Mednarodni sistem enot in Ura
Urejevalnik besedil
Oblikovalnik besedil (word processor) je računalniški program za vnos, popravljanje, oblikovanje, shranjevanje in ponovni priklic besedil oziroma dokumentov in je namenjen oblikovanju besedil z različnimi pisavami, z možnostjo vključevanja slikovnih in drugih objektov.
Poglej Mednarodni sistem enot in Urejevalnik besedil
Vakuum
Vakuumska črpalka s stekleno zvonasto posodo za poučevalske namene z začetka 20. stoletja, Schulhistorische Sammlung, Bremerhaven žarnice vsebuje delni vakuum, po navadi z dodanim argonom, ki varuje volframovo žičko Vákuum (tudi vakum, latinsko vacuus - prazen, prost) je prazen prostor, prostor brez molekul, atomov ali podatomskih delcev.
Poglej Mednarodni sistem enot in Vakuum
Valovna dolžina
Valovna dolžina je fizikalna količina, ki predstavlja prostorsko periodo periodičnega vala - razdaljo, na kateri se oblika vala ponovi.
Poglej Mednarodni sistem enot in Valovna dolžina
Vat
Vát (izvirno, oznaka W) je izpeljana enota SI za moč, toplotni tok, svetlobni tok in druge oblike energijskega toka.
Poglej Mednarodni sistem enot in Vat
Vejica
Vêjica je v jezikoslovju enodelno ločilo, s katerim v glavnem med seboj ločujemo stavke iste povedi, priredne dele besednih zvez, pristavke, vrivke od ostalega besedila.
Poglej Mednarodni sistem enot in Vejica
Viskoznost
Zgornja tekočina ima manjšo viskoznost kot spodnja K vpeljavi viskoznosti Viskóznost, dinámična viskóznost, židkost ali tekočnost (oznaka η, v tujih besedilih μ) je fizikalna količina, ki podaja odziv tekočine na strižno deformacijo.
Poglej Mednarodni sistem enot in Viskoznost
Volt
Volt (oznaka V) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za merjenje električnega potenciala in električne napetosti.
Poglej Mednarodni sistem enot in Volt
Vozel (enota)
Vôzel je fizikalna enota za hitrost, ki se uporablja predvsem v pomorstvu in letalskem prometu.
Poglej Mednarodni sistem enot in Vozel (enota)
Vrelišče
Vrelíšče (oznaka TV) je temperatura, pri kateri lahko pri danem tlaku obenem obstojata kapljevinska in plinasta faza snovi.
Poglej Mednarodni sistem enot in Vrelišče
Washington, D.C.
Zračni posnetek Washingtona Washington oziroma Washington, D.C. tudi Zvezno mesto ali kar Zvezno okrožje Kolumbija je glavno mesto Združenih držav Amerike.
Poglej Mednarodni sistem enot in Washington, D.C.
Weber (enota)
Weber (oznaka Wb) je izpeljana enota v sistemu SI za merjenje magnetnega pretoka.
Poglej Mednarodni sistem enot in Weber (enota)
Wilhelm Eduard Weber
Wilhelm Eduard Weber, nemški fizik, * 24. oktober 1804, Wittenberg, Saška, (sedaj Nemčija), † 23. junij 1891, Göttingen, Nemčija.
Poglej Mednarodni sistem enot in Wilhelm Eduard Weber
William Thomson
Sir William Thomson, prvi Largški baron Kelvin (splošno znan kot lord Kelvin), PRS, škotski fizik in inženir, * 26. junij 1824, Belfast, Irska, † 17. december 1907, Netherhall pri Largsu, Ayrshire, Škotska.
Poglej Mednarodni sistem enot in William Thomson
Zdravstveno varstvo
Zdrávstveno várstvo je sistem družbenih, skupinskih in osebnih aktivnosti, ukrepov in storitev za krepitev zdravja, preprečevanje bolezni, zgodnje odkrivanje bolezni, njeno pravočasno zdravljenje, nego in rehabilitacijo obolelih in poškodovanih.
Poglej Mednarodni sistem enot in Zdravstveno varstvo
Združene države Amerike
Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).
Poglej Mednarodni sistem enot in Združene države Amerike
Zepto
Zepto (okrajšava z) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 10-21.
Poglej Mednarodni sistem enot in Zepto
Zeta
Zeta (okrajšava Z) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 1021.
Poglej Mednarodni sistem enot in Zeta
Zračni tlak
Dnevno spreminjanje zračnega tlaka v severni Nemčiji (črna krivulja) Zráčni tlák (oznaka p0) ali zráčni pritísk je tlak v Zemljinem ozračju nad katerokoli površino, povzroči pa ga teža zraka.
Poglej Mednarodni sistem enot in Zračni tlak
1 (število)
1 (êna) je najmanjše naravno število, za katero velja 1.
Poglej Mednarodni sistem enot in 1 (število)
10 (število)
10 (desét) je naravno število, za katero velja 10.
Poglej Mednarodni sistem enot in 10 (število)
100 (število)
100 (stó) je naravno število, za katero velja 100.
Poglej Mednarodni sistem enot in 100 (število)
1000 (število)
1000 (tisoč) je naravno število, za katero velja 1000.
Poglej Mednarodni sistem enot in 1000 (število)
Glej tudi
Mednarodni standardi
Sistemi enot
Prav tako znan kot Enota SI, Enote SI, Enote sprejemljive za uporabo s sistemom SI, Enote sprejemljive za uporabo z SI, Enote uporabljane s sistemom SI, Enote uporabljane z SI, International System of Units, Mednarodni sistem mer, Metrski sistem, Sistem SI.
, Fot, Francoščina, Francoska akademija znanosti, Frekvenca, Funt (mera), Gal (enota), Gavs, Generalna konferenca za uteži in mere, Geodezija, Geofizika, Giga, Gram, Grej, Hektar, Hekto, Henry (enota), Herc, Hitrost, Hitrost svetlobe, Impedanca, Induktivnost, Ionizirajoče sevanje, Iridij, Izpeljana enota SI, Jakost električnega polja, James Clerk Maxwell, John Wilkins, Jokto, Jota (predpona), Kandela, Kapacitivnost, Katal, Kataliza, Kelvin, Kilo, Kilogram, Kiri, Konjska moč, Kotna stopinja, Kraljeva družba, Krvni tlak, Lastno ime, Latinska Amerika, Liberija, Liter, Luks, Lumen, Magnetni pretok, Magnetno polje, Masa, Matematika, Maxwell (enota), Mednarodna komisija za elektrotehniko, Mednarodna organizacija za standardizacijo, Mednarodni urad za uteži in mere, Mega, Merska enota, Meter, Meter na kvadratno sekundo, Metrični sistem enot, Metrska konvencija, Mikro, Mili, Milijarda, Milijon, Milimeter živega srebra, Minuta, Mjanmar, Množenje, Moč, Mol (enota), Molekulska masa, Morska milja, Nano, Narodni urad za standarde in tehnologijo, Navigacija, Navor, Neper, Newton, Newtonovi zakoni gibanja, Oersted, Om, Osnovna enota SI, Osnovni naboj, Osvetljenost, Paskal, Peta (predpona), Pika, Piko, Planckova konstanta, Platina, Poševnica, Poise, Poldnevnik, Pospešek, Potenciranje, Površina, Predpone SI, Prostorski kot, Radian, Radioaktivni izotop, Radioaktivnost, Razsežnostna analiza, Reaktanca, Repna ogrščica, Sèvres, Sekunda, Sila, Simbol, Simens, Sistem enot CGS, Sistem enot MKS, Srednja Evropa, Stare uteži in mere, Steradian, Stilb (enota), Svetilnost, Svetlobni tok, Tablja, Tališče, Teža, Temperatura, Tera, Tesla (enota), Tlak, Tona, Toplota, Trojna točka, Tropsko leto, Ura, Urejevalnik besedil, Vakuum, Valovna dolžina, Vat, Vejica, Viskoznost, Volt, Vozel (enota), Vrelišče, Washington, D.C., Weber (enota), Wilhelm Eduard Weber, William Thomson, Zdravstveno varstvo, Združene države Amerike, Zepto, Zeta, Zračni tlak, 1 (število), 10 (število), 100 (število), 1000 (število).