Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prenesti
Hitreje kot brskalnik!
 

Navigacija

Index Navigacija

Izole iz turške navigacijske knjige Kitab-ı Bahriye (17. ali 18. stoletje) Navigácija je ugotavljanje smeri in lege na zemeljskem površju.

26 odnosi: Angleščina, Dolžina, Globalni sistem pozicioniranja, GLONASS, Hitrost, Izola, Kompas, Kronometer, Lega, Letalstvo, LORAN, Luna, Naprava, Ozvezdje, Pilot, Pomorstvo, Pot, Prenosni telefon, Radio, Satelit, Severnica, Sonce, Zemeljsko površje, Zemljepisna širina, Zemljepisna dolžina, Zvezda.

Angleščina

Angléščina je zahodnogermanski jezik, ki izvira iz Anglije.

Novo!!: Navigacija in Angleščina · Poglej več »

Dolžina

Dolžína je v običajni rabi poseben primer razdalje (prim. širina, višina), v fiziki in tehniki pa sta pojma dolžine in razdalje največkrat sopomenska.

Novo!!: Navigacija in Dolžina · Poglej več »

Globalni sistem pozicioniranja

Globalni sistem pozicioniranja ali sistem globalnega pozicioniranja (kratica: GPS; Oborožene sile ZDA uporabljajo polno ime, NAVSTAR GPS – Navigational Satellite Timing and Ranging - Global Positioning System) je satelitski navigacijski sistem, ki se uporablja za določanje točne lege in časa kjerkoli na Zemlji ali v zemeljski tirnici.

Novo!!: Navigacija in Globalni sistem pozicioniranja · Poglej več »

GLONASS

Model satelita GLONASS-K, prikazan na sejmu CeBit leta 2011 GLONASS (rusko ГЛОНАСС; ГЛОбальная НАвигационная Спутниковая Система; Globalnaja Navigacionnaja Sputnikovaja Sistema, Satelitski sistem globalne navigacije) je radijski satelitski navigacijski sistem, ruska različica ameriškega GPS.

Novo!!: Navigacija in GLONASS · Poglej več »

Hitrost

Hitróst (oznaka v) je v fiziki vektorska količina, ki podaja spreminjanje lege telesa ali snovi v prostoru v časovni enoti.

Novo!!: Navigacija in Hitrost · Poglej več »

Izola

Izola (italijansko: Isola) je sredozemsko mesto in središče občine Izola.

Novo!!: Navigacija in Izola · Poglej več »

Kompas

Kompas Roža vetrov Kómpas je naprava za določanje strani neba.

Novo!!: Navigacija in Kompas · Poglej več »

Kronometer

Uradno certificirani kronometer Kronometer podjetja Breguet Kronométer (grško chronos - čas) je ura, ki je dovolj natančna, da jo lahko uporabimo kot časovni standard.

Novo!!: Navigacija in Kronometer · Poglej več »

Lega

Léga ima več pomenov.

Novo!!: Navigacija in Lega · Poglej več »

Letalstvo

Potniško letališče Köln Bonn, Nemčija Letálstvo ali letálski transpórt (s tujko aviacija) je človeška dejavnost, ki se ukvarja z razvojem, upravljanjem in uporabo zrakoplovov, posebno tistih težjih od zraka.

Novo!!: Navigacija in Letalstvo · Poglej več »

LORAN

LORAN (angleško LOng RAnge Navigation; slovensko Navigacija dolgega dosega) je zemeljski navigacijski sistem, ki uporablja radijske oddajnike nizkih frekvenc.

Novo!!: Navigacija in LORAN · Poglej več »

Luna

Lúna ali Mésec je Zemljin edini naravni satelit.

Novo!!: Navigacija in Luna · Poglej več »

Naprava

Napráva je običajno tehniško ime za medsebojno funkcijsko povezane stroje in orodja v industriji, gradbeništvu, kmetijstvu, itd.

Novo!!: Navigacija in Naprava · Poglej več »

Ozvezdje

Denderi Kozoroga Apianovi karti neba iz dela ''Astronomicum caesareum'' iz leta 1540 Ozvezdja v programu Celestia Ozvézdje (redkeje tudi konstelácija) je skupina zvezd, ki so navidezno zvezane druga z drugo v posebno podobo.

Novo!!: Navigacija in Ozvezdje · Poglej več »

Pilot

Pilot akrobatske skupine ''Red Arrows'' Pilót ali pilótka je oseba, ki upravlja zrakoplov.

Novo!!: Navigacija in Pilot · Poglej več »

Pomorstvo

Pomorstvo (s tujko navtika) je dejavnost povezana s plovbo po morju in izkoriščanje morskega bogastva, oziroma dejavnost v zvezi z določanjem položaja ladje in njenim vodenjem.

Novo!!: Navigacija in Pomorstvo · Poglej več »

Pot

Pót v fiziki označuje razdaljo, ki jo telo prepotuje med gibanjem iz ene lege v drugo.

Novo!!: Navigacija in Pot · Poglej več »

Prenosni telefon

Samsung SGH-C200 Prenosni telefon (tudi mobilni telefon, mobitel, mobilec ali mobilnik) je elektronska telekomunikacijska naprava z osnovnimi zmožnostmi, enakimi običajnemu stacionarnemu telefonu, poleg tega pa je popolnoma prenosna in ne potrebuje žične povezave s telefonskim omrežjem.

Novo!!: Navigacija in Prenosni telefon · Poglej več »

Radio

Starinski radijski sprejemnik Rádio (latinsko radius – žarek) je tehnologija, ki omogoča prenos signalov s prilagajanjem (modulacijo) elektromagnetnih valov, ki imajo manjše frekvence kot svetloba.

Novo!!: Navigacija in Radio · Poglej več »

Satelit

Prvi satelit Sputnik 4. oktobra 1957 Satelít je naravno ali umetno telo (predmet), ki se giblje po tiru (krožnici, elipsi) okrog nebesnega telesa.

Novo!!: Navigacija in Satelit · Poglej več »

Severnica

Zvezda Severnica in ozvezdji Veliki in Mali medved Sévernica (ali Polára, Polárnica, Poláris, Feniks) (α UMi, α Ursae Minoris, Alfa Ursae Minoris) je najsvetlejša zvezda v ozvezdju Malega medveda (Malega voza).

Novo!!: Navigacija in Severnica · Poglej več »

Sonce

Sónce je edina zvezda in glavno telo našega Osončja.

Novo!!: Navigacija in Sonce · Poglej več »

Zemeljsko površje

Zemeljsko površje je splet vplivov množice dejavnikov; med drugim ima velik vpliv na njegovo podobo podnebje, kar je zaradi podnebnih pasov lepo vidno iz vesolja Površje Zemlje na kopnem in pod oceani zaznamujejo različne skupine oblikovalnih procesov, zlasti kopni del pa dandanes v veliki meri tudi posegi človeka Zêmeljsko povŕšje (zémeljsko ~) je zunanja meja zemeljske skorje oziroma litosfere.

Novo!!: Navigacija in Zemeljsko površje · Poglej več »

Zemljepisna širina

Zemlje s črtami zemljepisne širine Vzporednik Definicija zemljepisne širine \scriptstyle \phi 50.vzporednik v Mainzu Zemljepísna širína (tudi geográfska širína in redko (geografska) latituda), z oznako φ, opisuje lego kraja na Zemlji severno ali južno od ekvatorja.

Novo!!: Navigacija in Zemljepisna širina · Poglej več »

Zemljepisna dolžina

Zemlje z navpičnimi črtami zemljepisne dolžine Zemljepísna dolžína (tudi geográfska dolžína in redko (geografska) longituda), z oznako λ, opisuje lego kraja na Zemlji zahodno ali vzhodno od izhodiščnega greenwiški (glavnega) ali ničelnega poldnevnika (tudi meridian).

Novo!!: Navigacija in Zemljepisna dolžina · Poglej več »

Zvezda

Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso. Zvezdni soj je posledica jedrskih reakcij, katerih oddano energijo ljudje vidimo kot svetlobo ali, v primeru Sonca, čutimo kot toploto. Zvezde so na videz svetleče točke na nočnem nebu, ki utripajo zaradi učinkov Zemeljskega ozračja. svetlobi, 7. junija 1992, slika NASA. V znanstvenem izrazoslovju so zvezde določene kot samogravitacijske krogle plazme v hidrostatičnem ravnovesju, ki ga ustvarja njena lastna energija s pomočjo jedrskega zlivanja. Energija, ki jo v vesoljski prostor sevajo zvezde, je elektromagnetno sevanje (večinoma vidno svetlobo) in tok nevtrinov. Navidezna svetlost je merjena po svetlobi, ki jo oddaja kot svetla točka na nebu in izražena z navideznim sijem. V vsakdanjem pogovoru o nebesnih telesih beseda »zvezda« ne sledi nujno prejšnji definiciji, ampak lahko pomeni tudi kako drugo svetleče astronomsko telo, npr. planete in celo meteorje (»zvezdne utrinke« ali »padajoče zvezde«). Ta telesa niso zvezde, saj jih ne vidimo zaradi njihove lastne svetlobe, temveč ker odbijajo svetlobo drugih virov. Od pravih zvezd jih lahko ločimo, ker na nebu ne migetajo. Prave zvezde navidez migetajo zaradi zemeljskega ozračja. Sonce je edina zvezda dovolj blizu Zemlje, da jo vidimo kot večjo okroglo ploskev. Prav tako je Sonce ena redkih zvezd, ki je vidna tudi podnevi. Ostalih zvezd podnevi zaradi močnega sončevega soja praviloma ne opazimo. Druga najbližja zvezda Zemlji je Proksima Kentavra (»Najbližja Kentavra«), ki je oddaljena 4,2 svetlobni leti. Če bi potovali do Proksime Kentavra s francoskim vlakom TGV z največjo hitrostjo 515,3 km/h, bi potrebovali do tja okoli 8,86 milijonov let. Glej tudi seznam najbližjih zvezd. Astronomi ocenjujejo, da je v znanem Vesolju vsaj 7 zvezd. To je 70.000 000.000.000.000.000.000, kar je 230 milijard krat več od 300 milijard zvezd, ki so v naši Galaksiji (Rimski cesti). Večina zvezd je starih med 1 milijardo in 10 milijardami let. Nekatere od teh zvezd so celo še starejše (13,7 milijard let), kar je po najnovejših teorijah ugotovljena starost Vesolja. (glej Prapok in razvoj zvezd.) Njihov obseg in velikost se razteza od majhnih nevtronskih zvezd (ki so dejansko mrtve zvezde) ne večje kot milijonsko mesto, do nadorjakinj kot je npr. Severnica (Polara) in Betelgeza v ozvezdju Oriona, katere premer je skoraj 1000-krat večji od Sonca — približno 1,6 milijard kilometrov. Vendar pa ima Betelgeza veliko manjšo gostoto kot naše Sonce. Ena izmed najbolj masivnih zvezd je Eta Gredlja (η Carinae), z maso od 100 do 150-krat večjo od Sončeve mase (2 kg). Zvezdna astronomija je raziskovanje zvezd in pojavov, ki jih ustvarjajo različne pojavne oblike in razvojne stopnje zvezd. Veliko zvezd je gravitacijsko vezanih z drugimi zvezdami in tvorijo dvojne zvezde. Večje skupine zvezd imenujemo zvezde kopice (kroglaste in razsute). Zvezde po vesoljskem prostoru niso enakomerno razporejene - zajete so v skupine zvezd (»zvezdne sestave«), ki jim rečemo galaksije. Tipično galaksijo sestavlja več sto milijard zvezd.

Novo!!: Navigacija in Zvezda · Poglej več »

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »