Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prenesti
Hitreje kot brskalnik!
 

Carl Friedrich Gauss

Index Carl Friedrich Gauss

Johann Carl Friedrich Gauss, nemški matematik, astronom, fizik in geodet, * 30. april 1777, Braunschweig, Nemčija, † 23. februar 1855, Göttingen, Nemčija.

133 odnosi: Adrien-Marie Legendre, Aksiom o vzporednici, Algebra, Altona, Antarktika, Arhimed, Aritmetika, Asteroid, Astronom, Astronomija, August Ferdinand Möbius, Bernhard Riemann, Braunschweig, Celi del, Celo število, Cerera (pritlikavi planet), Christian Heinrich Friedrich Peters, Copleyjeva medalja, David Hilbert, Diferencialna enačba, Divergenca, Dnevnik (književnost), Doktorat, Dolžina, Družina, Elektrika in magnetizem, Elementarna funkcija, Elipsoid, Enačba, Evklidska geometrija, Fermatovo praštevilo, Fizik, Fizika, Francoska akademija znanosti, Gaspard Monge, Gaussov gravitacijski zakon, Gaussov problem o krogu, Gaussov sistem enot, Gaussov snop, Gaussova eliminacijska metoda, Gaussova gravitacijska konstanta, Gaussova konstanta, Gaussova ukrivljenost, Gaussovo leto, Gaussovo praštevilo, Gavs, Göttingen, Genij, Geodezija, George Green, ..., Gostota magnetnega polja, Gostota verjetnosti, Gravitacijska konstanta, Gustav Robert Kirchhoff, Hipergeometrična funkcija, Ibn al-Haitam, Immanuel Kant, Integral, Isaac Newton, János Bolyai, Jean le Rond d'Alembert, Johann Franz Encke, Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet, Julius Wilhelm Richard Dedekind, Jurij Vega, Kamnoseštvo, Koeficient, Kompleksno število, Koren, Kraljeva družba, Krog, Kvadratna enačba, Kvaternion, Leonhard Euler, Limita, Linearna enačba, Linearna funkcija, London, Luna, Lunini kraterji, Masa, Matematična fizika, Matematika, Merska enota, Mnogokotnik, Naravno število, Navadna osa, Neevklidska geometrija, Nemčija, Nemci, Nesreča, Ničla funkcije, Nikolaj Ivanovič Lobačevski, Normalna porazdelitev, Observatorij, Osnovna šola, Osončje, Pafnuti Lvovič Čebišov, Palas, Palermo, Pi, Pierre-Simon Laplace, Planet, PlanetMath, Pochhammerjev simbol, Poissonova enačba, Polinom, Porod, Praštevilo, Praštevilski izrek, Ravnilo, Revščina, Rusija, Sekunda, Sila, Simon Stevin, Sistem enot CGS, Standardni odklon, Stranica, Telegraf, Teorija števil, Triangulacija, Udarni krater, Univerza v Göttingenu, Uporabna matematika, Vrtnarstvo, William Rowan Hamilton, Zaporedje, Znanost, 1777, 1855, 23. februar, 30. april. Razširi indeks (83 več) »

Adrien-Marie Legendre

Adrien-Marie Legendre, francoski matematik, * 18. september 1752, Pariz, Francija, † 10. januar 1833, Pariz.

Novo!!: Carl Friedrich Gauss in Adrien-Marie Legendre · Poglej več »

Aksiom o vzporednici

Aksióm o vzporédnici (tudi postulát o vzporédnici in izrek o vzporednicah) je eden od temeljnih aksiomov evklidske geometrije.

Novo!!: Carl Friedrich Gauss in Aksiom o vzporednici · Poglej več »

Algebra

Algebra in (Al-džebr, dobesedno »združevanje razbitih delov«) je matematična disciplina, ki se, podobno kot geometrija, matematična analiza in teorija števil, šteje za bistveno nit preučevanja matematike.

Novo!!: Carl Friedrich Gauss in Algebra · Poglej več »

Altona

Altona je lahko:; Astronomija.

Novo!!: Carl Friedrich Gauss in Altona · Poglej več »

Antarktika

Zemljevid Antarktike Antárktika (iz grščine ἀνταρκτικός: ántarktikós - nasprotje Arktiki) je celina, ki obkroža Zemeljski južni tečaj.

Novo!!: Carl Friedrich Gauss in Antarktika · Poglej več »

Arhimed

Arhimed (tudi Arhimedes) (Arhimḗdēs, Arhimídis), starogrški matematik, fizik, mehanik, izumitelj, inženir in astronom, * 287 pr. n. št., Sirakuze, Sicilija, † 212 pr. n. št., Sirakuze.

Novo!!: Carl Friedrich Gauss in Arhimed · Poglej več »

Aritmetika

Aritmetika je matematična disciplina, ki se ukvarja s števili.

Novo!!: Carl Friedrich Gauss in Aritmetika · Poglej več »

Asteroid

Asteroíd je majhno, trdno nebesno telo v našem Osončju, ki kroži okoli Sonca.

Novo!!: Carl Friedrich Gauss in Asteroid · Poglej več »

Astronom

Astronom ali astrofizik je znanstvenik, ki se največ ukvarja z astronomijo ali astrofiziko.

Novo!!: Carl Friedrich Gauss in Astronom · Poglej več »

Astronomija

vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomija oz.

Novo!!: Carl Friedrich Gauss in Astronomija · Poglej več »

August Ferdinand Möbius

August Ferdinand P. J. Möbius, nemški matematik in astronom, * 17. november 1790, Schulpforta, Saška, Nemčija, † 26. september 1868, Leipzig, Nemčija.

Novo!!: Carl Friedrich Gauss in August Ferdinand Möbius · Poglej več »

Bernhard Riemann

Georg Friedrich Bernhard Riemann, nemški matematik, * 17. september 1826, Breselenz pri Dannenbergu, Hanover, Nemčija, † 20. julij 1866, Selasca (Selasco), ob Lago Maggiore, Italija.

Novo!!: Carl Friedrich Gauss in Bernhard Riemann · Poglej več »

Braunschweig

Zemljevid Nemčije z vrisano lego Braunschweiga Braunschweig je mesto v Nemčiji v pokrajini Spodnja Saška.

Novo!!: Carl Friedrich Gauss in Braunschweig · Poglej več »

Celi del

Graf funkcije celi del Céli dél ali spódnji céli dél je v matematiki funkcija, ki vsakemu realnemu številu x priredi največje celo število manjše ali enako x. Na primer.

Novo!!: Carl Friedrich Gauss in Celi del · Poglej več »

Celo število

Množica célih števíl, običajno označena kot Z (Z ali \mathbb) (število) je določena kot množica ekvivalenčnih razredov urejenih parov naravnih števil N x N z ekvivalenčno relacijo (a, b) ~ (c, d), pri kateri velja: Dvočleni aritmetični operaciji seštevanja in množenja celih števil sta določeni z: Običajno se razred (a, b) označi z znakom n, če velja b ≤ a in -n, če je a ≤ b, kjer je n poljubno naravno število, da velja a.

Novo!!: Carl Friedrich Gauss in Celo število · Poglej več »

Cerera (pritlikavi planet)

Cêrera (ali Cêres; tudi z oznako 1 Cerera) je najmanjši pritlikavi planet v Osončju in edini v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Carl Friedrich Gauss in Cerera (pritlikavi planet) · Poglej več »

Christian Heinrich Friedrich Peters

Christian Heinrich Friedrich Peters, nemško-ameriški astronom, * 19. september 1813, Koldenbüttel, Schleswig-Holstein, Nemčija (tedaj del Danske), † 18. julij 1890, Clinton, New York, ZDA.

Novo!!: Carl Friedrich Gauss in Christian Heinrich Friedrich Peters · Poglej več »

Copleyjeva medalja

Copleyjeva medalja je znanstvena nagrada za dosežke na kateremkoli področju znanosti in je najuglednejša nagrada, ki jo podeljuje Kraljeva družba iz Londona.

Novo!!: Carl Friedrich Gauss in Copleyjeva medalja · Poglej več »

David Hilbert

David Hilbert, nemški matematik, * 23. januar 1862, Wehlau blizu Königsberga, Prusija (sedaj Znamensk pri Kaliningradu, Rusija), † 14. februar 1943, Göttingen, Nemčija.

Novo!!: Carl Friedrich Gauss in David Hilbert · Poglej več »

Diferencialna enačba

Diferenciálna enáčba je v matematiki enačba neznane funkcije ene ali več spremenljivk, ki povezuje njene vrednosti z njenimi prvimi ali višjimi odvodi.

Novo!!: Carl Friedrich Gauss in Diferencialna enačba · Poglej več »

Divergenca

Divergenca vektorskega polja \vec V.

Novo!!: Carl Friedrich Gauss in Divergenca · Poglej več »

Dnevnik (književnost)

Dnevnik je zbirka osebnih zapisov, ki so urejeni v časovnem zaporedju.

Novo!!: Carl Friedrich Gauss in Dnevnik (književnost) · Poglej več »

Doktorat

Doktorát ali doktorski naziv je najvišji akademski naziv, ki ga podeljuje univerza.

Novo!!: Carl Friedrich Gauss in Doktorat · Poglej več »

Dolžina

Dolžína je v običajni rabi poseben primer razdalje (prim. širina, višina), v fiziki in tehniki pa sta pojma dolžine in razdalje največkrat sopomenska.

Novo!!: Carl Friedrich Gauss in Dolžina · Poglej več »

Družina

Jožef Tominc - ''Pietro Stanislao Parisi z družino'' Družina je osnovna enota človeške družbe, čeprav jo v širšem smislu poznamo tudi v živalskem svetu, in je skupnost članov, ki jih vežejo bivanjske, prijateljske ali sorodstvene vezi.

Novo!!: Carl Friedrich Gauss in Družina · Poglej več »

Elektrika in magnetizem

Eléktriko ín magnetízem se obravnava skupaj, saj so električni in magnetni pojavi povezani.

Novo!!: Carl Friedrich Gauss in Elektrika in magnetizem · Poglej več »

Elementarna funkcija

+1 Elementárna fúnkcija je v matematiki funkcija, ki jo je moč sestaviti iz končnega števila osnovnih elementarnih funkcij, kot so.

Novo!!: Carl Friedrich Gauss in Elementarna funkcija · Poglej več »

Elipsoid

Elipsoid z osmi ''(a, b, c).

Novo!!: Carl Friedrich Gauss in Elipsoid · Poglej več »

Enačba

Roberta Recordea (1557). Enáčba je simbolični zapis za enakost dveh matematičnih izrazov.

Novo!!: Carl Friedrich Gauss in Enačba · Poglej več »

Evklidska geometrija

Evklídska geometríja (tudi Evklídova geometríja, zastarelo evklídična geometríja, včasih tudi parabólična geometríja) je geometrija zasnovana na delu Evklida iz Aleksandrije.

Novo!!: Carl Friedrich Gauss in Evklidska geometrija · Poglej več »

Fermatovo praštevilo

Fermatovo práštevílo je število oblike: kjer je n naravno število.

Novo!!: Carl Friedrich Gauss in Fermatovo praštevilo · Poglej več »

Fizik

Fizik je znanstvenik, ki največ deluje in preučuje na področju fizike.

Novo!!: Carl Friedrich Gauss in Fizik · Poglej več »

Fizika

Kolaž raznih fizikalnih fenomenov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.

Novo!!: Carl Friedrich Gauss in Fizika · Poglej več »

Francoska akademija znanosti

Ludvika XIV. v Akademiji leta 1671 Francoska akademija znanosti je znanstveno društvo, ki ga je leta 1666 ustanovil francoski kralj Ludvik XIV. na pobudo Jean-Baptistea Colberta, da bi spodbujalo in ščitilo duh francoskega znanstvenega raziskovanja.

Novo!!: Carl Friedrich Gauss in Francoska akademija znanosti · Poglej več »

Gaspard Monge

Gaspard Monge, Comte de Péluse, francoski matematik, * 10. maj 1746, Beaune, Francija, † 28. julij 1818.

Novo!!: Carl Friedrich Gauss in Gaspard Monge · Poglej več »

Gaussov gravitacijski zakon

Gaussov gravitacíjski zákon je v fiziki zakon, ki je v splošnem enakovreden Newtonovemu splošnemu gravitacijskemu zakonu.

Novo!!: Carl Friedrich Gauss in Gaussov gravitacijski zakon · Poglej več »

Gaussov problem o krogu

Gaussov problem o krogu v je v matematiki nerešeni problem določitve števila mrežnih točk znotraj kroga s središčem v koordinatnem izhodišču in polmerom r. Prvi korak pri rešitvi je naredil Carl Friedrich Gauss in po njem se problem tudi imenuje.

Novo!!: Carl Friedrich Gauss in Gaussov problem o krogu · Poglej več »

Gaussov sistem enot

Gaussov sistem enot je metrični sistem enot.

Novo!!: Carl Friedrich Gauss in Gaussov sistem enot · Poglej več »

Gaussov snop

gorišča 'v časovnem intervalu' kaže ''dva'' jakostna vrhova za vsako valovno čelo. Prečni Gaussov profil laserskega snopa Gaussov snop je snop elektromagnetnega valovanja, katerega prečno komponento se opiše z Gaussovo funkcijo.

Novo!!: Carl Friedrich Gauss in Gaussov snop · Poglej več »

Gaussova eliminacijska metoda

Gaussova eliminacíjska metóda omogoča rešitev sistema n linearnih enačb.

Novo!!: Carl Friedrich Gauss in Gaussova eliminacijska metoda · Poglej več »

Gaussova gravitacijska konstanta

Gaussova gravitacíjska konstánta je astronomska in fizikalna konstanta in predstavlja gravitacijsko konstanto, izraženo v enotah Osončja, namesto v enotah mednarodnega sistema enot.

Novo!!: Carl Friedrich Gauss in Gaussova gravitacijska konstanta · Poglej več »

Gaussova konstanta

Gaussova konstánta (oznaka G) je v matematiki konstanta, določena kot obratna vrednost aritmetično-geometrične sredine števila 1 in kvadratnega korena iz 2: 0,8346268416740731862814297327990468 \ldots \!\,.

Novo!!: Carl Friedrich Gauss in Gaussova konstanta · Poglej več »

Gaussova ukrivljenost

Od leve proti desni: ploskev z negativno Gaussovo ukrivljenostjo, (hiperboloid), ploskev z ničelno Gaussovo ukrivljenostjo (valj) in ploskev s pozitivno Gaussovo ukrivljenostjo (sfera). Gaussova ukrívljenost (oznaka \Kappa\) v določeni točki na ploskvi je v diferencialni geometriji produkt glavnih ukrivljenosti κ1 in κ2 v tej točki.

Novo!!: Carl Friedrich Gauss in Gaussova ukrivljenost · Poglej več »

Gaussovo leto

Gaussovo léto je časovno obdobje, ki traja 365,2568983 dni.

Novo!!: Carl Friedrich Gauss in Gaussovo leto · Poglej več »

Gaussovo praštevilo

kompleksni ravnini Gaussovo práštevílo je praštevilo oblike 2n+1, kjer je n kakšna celoštevilčna potenca z osnovo 2.

Novo!!: Carl Friedrich Gauss in Gaussovo praštevilo · Poglej več »

Gavs

Gavs ali izvorno gauss (okrajšava G) je fizikalna enota za merjenje gostote magnetnega polja.

Novo!!: Carl Friedrich Gauss in Gavs · Poglej več »

Göttingen

Göttingen je nemško univerzitetno mesto na Spodnjem Saškem, ki je glavno in hkrati največje mesto okrožja Göttingen.

Novo!!: Carl Friedrich Gauss in Göttingen · Poglej več »

Genij

Albert Einstein - arhetip genija Genij je človek z visokim inteligenčnim kvocientom (IQ), ki ga kaže predvsem skozi kreativno in originalno delo.

Novo!!: Carl Friedrich Gauss in Genij · Poglej več »

Geodezija

Geodezíja je veda o merjenju, dimenziji in določitvi oblike Zemlje kot celote ali njenega dela.

Novo!!: Carl Friedrich Gauss in Geodezija · Poglej več »

George Green

George Green, angleški matematik in fizik, * 14. julij 1793, Sneinton, grofija Nottinghamshire, Anglija, † 31. maj 1841, Sneinton.

Novo!!: Carl Friedrich Gauss in George Green · Poglej več »

Gostota magnetnega polja

Gostòta magnétnega pólja ali gostòta magnétnega pretòka (oznaka B) je vektorska količina, ki določa magnetno polje.

Novo!!: Carl Friedrich Gauss in Gostota magnetnega polja · Poglej več »

Gostota verjetnosti

Gostota verjetnosti (okrajšano pdf) je v teoriji verjetnosti funkcija, ki daje relativno verjetnost, da bo zvezna slučajna spremenljivka imela točno določeno vrednost iz množice možnih vrednosti.

Novo!!: Carl Friedrich Gauss in Gostota verjetnosti · Poglej več »

Gravitacijska konstanta

Gravitacíjska konstánta je v fiziki izkustvena sorazmernostna konstanta, ki nastopa v Newtonovem splošnem gravitacijskem zakonu: v Poissonovi enačbi za gravitacijsko polje: v n-razsežnem Gaussovem gravitacijskem zakonu: pa tudi v Einsteinovi splošni teoriji relativnosti v njegovih enačbah polja: ali na primer v Kretschmannovem skalarju za Schwarzschildovo črno luknjo: Navadno se označuje z malo grško črko κ, ponekod z G, GN, \varkappa, redkeje z γ in v novejšem času tudi z \mathcal\.

Novo!!: Carl Friedrich Gauss in Gravitacijska konstanta · Poglej več »

Gustav Robert Kirchhoff

Robert Bunsen (desno) prizmo Gustav Robert Kirchhoff, nemški fizik, * 12. marec 1824, Königsberg, Vzhodna Prusija, (sedaj Kaliningrad, Rusija), † 17. oktober 1887, Berlin, Nemčija.

Novo!!: Carl Friedrich Gauss in Gustav Robert Kirchhoff · Poglej več »

Hipergeometrična funkcija

(Gaussova ali navádna) hipergeométrična fúnkcija.

Novo!!: Carl Friedrich Gauss in Hipergeometrična funkcija · Poglej več »

Ibn al-Haitam

Ibn Abu Ali al Hasan al-Haitam (latinizirano Alhazen in Alhacen), arabski matematik, fizik in učenjak, * 965, Basra, Irak, † 1041, Kairo, Egipt.

Novo!!: Carl Friedrich Gauss in Ibn al-Haitam · Poglej več »

Immanuel Kant

Immanuel Kant, nemški filozof, * 22. april 1724, Königsberg, vzhodna Prusija, danes Kaliningrad, Rusija, † 12. februar 1804, Königsberg.

Novo!!: Carl Friedrich Gauss in Immanuel Kant · Poglej več »

Integral

Integral ''f''(''x'') od ''a'' do ''b'' je površina področja med abscisno (x) osjo in krivuljo ''y''.

Novo!!: Carl Friedrich Gauss in Integral · Poglej več »

Isaac Newton

Sir Isaac Newton, PRS, angleški fizik, matematik, astronom, filozof, ezoterik in alkimist, * 4. januar 1643 (25. december 1642, stari angleški koledar), hamlet Woolsthorpe-by-Colsterworth pri Grenthamu, grofija Lincolnshire, Anglija, † 31. marec (20. marec) 1727, Kensington, London, Anglija.

Novo!!: Carl Friedrich Gauss in Isaac Newton · Poglej več »

János Bolyai

János Bolyai, madžarski matematik, * 15. december 1802, Kolozsvár, Madžarska (danes Cluj-Napoca, Romunija), †27. januar 1860, Marosvásárhely, Madžarska (danes Târgu Mureș, Romunija).

Novo!!: Carl Friedrich Gauss in János Bolyai · Poglej več »

Jean le Rond d'Alembert

Jean Baptiste le Rond d'Alembert, francoski filozof, fizik in matematik, * 16. november 1717, Pariz, Francija, † 29. oktober 1783, Pariz.

Novo!!: Carl Friedrich Gauss in Jean le Rond d'Alembert · Poglej več »

Johann Franz Encke

Johann Franz Friedrich Encke, nemški častnik in astronom, * 23. september 1791, Hamburg, Nemčija, † 26. avgust 1865, Spandau pri Berlinu, Nemčija.

Novo!!: Carl Friedrich Gauss in Johann Franz Encke · Poglej več »

Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet

Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet, nemški matematik, * 13. februar 1805, Düren, Prvo Francosko cesarstvo (sedaj v Nemčiji), † 5. maj 1859, Göttingen, Hanover.

Novo!!: Carl Friedrich Gauss in Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet · Poglej več »

Julius Wilhelm Richard Dedekind

Julius Wilhelm Richard Dedekind, nemški matematik, * 6. avgust 1831, Braunschweig, Nemčija, † 12. februar 1916, Braunschweig.

Novo!!: Carl Friedrich Gauss in Julius Wilhelm Richard Dedekind · Poglej več »

Jurij Vega

Baron Jurij Bartolomej Vega (tudi Veha), slovenski matematik, fizik, geodet, meteorolog, plemič in topniški častnik, * 23. marec 1754, Zagorica pri Dolskem, Kranjska, Sveto rimsko cesarstvo (sedaj Slovenija), † 26. september 1802, Nussdorf pri Dunaju, Sveto rimsko cesarstvo (sedaj Avstrija).

Novo!!: Carl Friedrich Gauss in Jurij Vega · Poglej več »

Kamnoseštvo

Obrt kamnoseštvo obstaja od kar je človeštvo začelo uporabljati svoj um in svoje roke.

Novo!!: Carl Friedrich Gauss in Kamnoseštvo · Poglej več »

Koeficient

Koeficiènt je nespremenljiva količina, ki izraža razmerje med dvema ali več spremenljivimi količinami.

Novo!!: Carl Friedrich Gauss in Koeficient · Poglej več »

Kompleksno število

1.

Novo!!: Carl Friedrich Gauss in Kompleksno število · Poglej več »

Koren

Koren je lahko.

Novo!!: Carl Friedrich Gauss in Koren · Poglej več »

Kraljeva družba

Poslopja Kraljeve družbe v Londonu. Predsednik, svet in člani Londonske kraljeve družbe za izboljšanje naravne vednosti, Kraljeva družba ali tudi Kraljevo društvo iz Londona je najstarejše strokovno združenje, ki še vedno obstaja.

Novo!!: Carl Friedrich Gauss in Kraljeva družba · Poglej več »

Krog

Osnovne količine v krogu Króg je v evklidski geometriji množica vseh točk v ravnini, ki so od določene točke, središča kroga, oddaljene največ za polmer r. Krog omejuje sklenjena krivulja, ki jo imenujemo krožnica - to je množica točk v ravnini, ki so od sredošča oddaljene točno za polmer r. Obseg kroga meri o.

Novo!!: Carl Friedrich Gauss in Krog · Poglej več »

Kvadratna enačba

Kvadrátna enáčba je v matematiki enačba, ki se jo da zapisati v obliki: pri čemer je število a različno od 0.

Novo!!: Carl Friedrich Gauss in Kvadratna enačba · Poglej več »

Kvaternion

Kvaternióni (množico kvaternionov se označuje s \mathbb H) so v matematiki sistem hiperkompleksnih števil in so nekomutativna razširitev kompleksnih števil.

Novo!!: Carl Friedrich Gauss in Kvaternion · Poglej več »

Leonhard Euler

Leonhard Paul Euler, švicarski matematik, fizik in astronom, * 15. april 1707, Basel, Stara švicarska konfederacija (sedaj Švica), † 18. september (7. september, ruski koledar) 1783, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).

Novo!!: Carl Friedrich Gauss in Leonhard Euler · Poglej več »

Limita

Limíta je mejna vrednost, ki se ji neka količina približuje.

Novo!!: Carl Friedrich Gauss in Limita · Poglej več »

Linearna enačba

Graf funkcij, danih z linearnima enačbama Lineárna enáčba je v matematiki algebrska enačba, v kateri je vsak člen ali konstanta ali produkt konstant s prvo potenco spremenljivke.

Novo!!: Carl Friedrich Gauss in Linearna enačba · Poglej več »

Linearna funkcija

Línearna fúnkcija je realna funkcija oblike f(x).

Novo!!: Carl Friedrich Gauss in Linearna funkcija · Poglej več »

London

Lóndon je velemesto v Angliji, glavno mesto Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.

Novo!!: Carl Friedrich Gauss in London · Poglej več »

Luna

Lúna ali Mésec je Zemljin edini naravni satelit.

Novo!!: Carl Friedrich Gauss in Luna · Poglej več »

Lunini kraterji

plovila Lunar Orbiter 1. Okrog njega je vidno več manjših kraterjev. Apolla 11. Tycho, posnetek robotskega plovila Lunar Reconnaissance Orbiter Lúnini kráterji so udarni kraterji na Zemljini Luni.

Novo!!: Carl Friedrich Gauss in Lunini kraterji · Poglej več »

Masa

merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) Mása (māza - ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.

Novo!!: Carl Friedrich Gauss in Masa · Poglej več »

Matematična fizika

verjetnostnimi amplitudami (desno). Matemátična fízika se nanaša na razvoj matematičnih znanstvenih metod za uporabo v fiziki in je teorija matematičnih modelov pri raziskovanju fizikalnih pojavov.

Novo!!: Carl Friedrich Gauss in Matematična fizika · Poglej več »

Matematika

Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.

Novo!!: Carl Friedrich Gauss in Matematika · Poglej več »

Merska enota

Mérska enôta je v meroslovju standardna enota pri merjenju fizikalnih količin.

Novo!!: Carl Friedrich Gauss in Merska enota · Poglej več »

Mnogokotnik

Mnogokótnik (tudi vèčkótnik in s tujko poligón) je ravninski geometrijski lik, ki ga oklepa enostavna sklenjena lomljenka.

Novo!!: Carl Friedrich Gauss in Mnogokotnik · Poglej več »

Naravno število

Narávno števílo je katerokoli število iz neskončne množice pozitivnih celih števil.

Novo!!: Carl Friedrich Gauss in Naravno število · Poglej več »

Navadna osa

Navadna osa (znanstveno ime Vespula vulgaris) je žuželka iz rodu os in ena od najpogostejših predstavnic tega rodu v srednji Evropi.

Novo!!: Carl Friedrich Gauss in Navadna osa · Poglej več »

Neevklidska geometrija

Neevklidska geometrija je geometrija, ki sloni na drugačnih aksiomih kot običajna evklidska geometrija.

Novo!!: Carl Friedrich Gauss in Neevklidska geometrija · Poglej več »

Nemčija

Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.

Novo!!: Carl Friedrich Gauss in Nemčija · Poglej več »

Nemci

Némci (nemško die Deutschen) so narod ljudi nemškega rodu, se pravi tistih, ki pripadajo dediščini nemške kulture.

Novo!!: Carl Friedrich Gauss in Nemci · Poglej več »

Nesreča

Nesreča, znana tudi kot nenamerna poškodba, je nezaželen, naključen in nenačrtovan dogodek, ki bi ga lahko preprečili, če bi bile okoliščine, ki so privedle do nesreče, priznane in nastopile pred njenim pojavom.

Novo!!: Carl Friedrich Gauss in Nesreča · Poglej več »

Ničla funkcije

Graf kvadratne funkcije, ki ima dve ničli Ničla funkcije f je v matematiki tisto število x, pri katerem je vrednost funkcije f enaka 0.

Novo!!: Carl Friedrich Gauss in Ničla funkcije · Poglej več »

Nikolaj Ivanovič Lobačevski

Nikolaj Ivanovič Lobačevski (tudi (nepravilno) Lobačevskij, rusko Никола́й Ива́нович Лобаче́вский), ruski matematik, * 1. december (20. november, ruski koledar) 1792, Nižni Novgorod, Rusija, † 24. februar (12. februar) 1856, Kazan, Rusija.

Novo!!: Carl Friedrich Gauss in Nikolaj Ivanovič Lobačevski · Poglej več »

Normalna porazdelitev

Normalna porazdelitev (tudi Gaussova porazdelitev) je verjetnostna porazdelitev vrednosti statističnih enot v statistični populaciji, ki je v grafični predstavitvi oblikovana v obliki zvona oziroma normalne krivulje.

Novo!!: Carl Friedrich Gauss in Normalna porazdelitev · Poglej več »

Observatorij

Observatorij v Litvi Edinburški observatorij Observatórij je opazovalnica teles in pojavov v Vesolju.

Novo!!: Carl Friedrich Gauss in Observatorij · Poglej več »

Osnovna šola

Osnovna šola je uradna ustanova, ki izvaja zakonsko določeno izobraževanje.

Novo!!: Carl Friedrich Gauss in Osnovna šola · Poglej več »

Osončje

Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.

Novo!!: Carl Friedrich Gauss in Osončje · Poglej več »

Pafnuti Lvovič Čebišov

Pafnuti Lvovič Čebišov, ruski matematik in mehanik, * 14. maj 1821, Okatovo, Kalužanska gubernija, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 26. november 1894, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).

Novo!!: Carl Friedrich Gauss in Pafnuti Lvovič Čebišov · Poglej več »

Palas

Palas (iz pozne latinščine palatium – kraljevska dvorana, stara francščina pales ali palais) je nemški izraz za impozantno ali prestižno stavbo v osrčju srednjeveške pfalce ali gradu, ki je vsebovala veliko dvorano.

Novo!!: Carl Friedrich Gauss in Palas · Poglej več »

Palermo

Palermo (italijanska izgovorjava:, sicilijansko Palermu,, iz grščine Πάνορμος, Panormos, arabsko بلرم‎, Balerm) je zgodovinsko mesto v južni Italiji.

Novo!!: Carl Friedrich Gauss in Palermo · Poglej več »

Pi

Mala črka ''π'', ki se uporablja za konstanto Pri premeru '''1''' je obseg kroga enak '''π''' Število pi (označeno z malo grško črko π) je matematična konstanta, ki se pojavlja na mnogih področjih matematike, fizike in drugod.

Novo!!: Carl Friedrich Gauss in Pi · Poglej več »

Pierre-Simon Laplace

Markiz Pierre-Simon de Laplace, francoski matematik, fizik, astronom in filozof, * 23. marec 1749, Beaumont-en-Auge, Calvados, Normandija, Francija, † 5. marec 1827, Pariz, Francija.

Novo!!: Carl Friedrich Gauss in Pierre-Simon Laplace · Poglej več »

Planet

Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.

Novo!!: Carl Friedrich Gauss in Planet · Poglej več »

PlanetMath

PlanetMath je prosta spletna matematična enciklopedija.

Novo!!: Carl Friedrich Gauss in PlanetMath · Poglej več »

Pochhammerjev simbol

Pochhammerjev simbol predstavlja rastočo ali padajočo funkcijo fakulteta.

Novo!!: Carl Friedrich Gauss in Pochhammerjev simbol · Poglej več »

Poissonova enačba

Poissonova enáčba (imenovana tudi enačba teorije potenciala) je v matematiki parcialna diferencialna enačba 2.

Novo!!: Carl Friedrich Gauss in Poissonova enačba · Poglej več »

Polinom

Polinóm, mnogočlénik ali veččlenik stopnje n, je linearna kombinacija potenc z nenegativnimi celimi eksponenti.

Novo!!: Carl Friedrich Gauss in Polinom · Poglej več »

Porod

Novorojenček in mati takoj po porodu Porod (latinsko partus) je zadnja stopnja nosečnosti, pri kateri plod zapusti maternico.

Novo!!: Carl Friedrich Gauss in Porod · Poglej več »

Praštevilo

Práštevílo je naravno število n > 1, če ima točno dva pozitivna delitelja (faktorja), število 1 in samega sebe kot edini prafaktor.

Novo!!: Carl Friedrich Gauss in Praštevilo · Poglej več »

Praštevilski izrek

Práštevílski izrèk (tudi izrèk o gostôti práštevíl) je v matematiki izrek o asimptotični porazdelitvi praštevil.

Novo!!: Carl Friedrich Gauss in Praštevilski izrek · Poglej več »

Ravnilo

Ravnílo je geometrijsko orodje namenjeno za risanje ravnih črt (daljic).

Novo!!: Carl Friedrich Gauss in Ravnilo · Poglej več »

Revščina

Revščina je pomanjkanje materialnih dobrin, ki se odraža v nezmožnosti človeka, da vzdržuje standard življenja, primerljiv s tistim svojih rojakov.

Novo!!: Carl Friedrich Gauss in Revščina · Poglej več »

Rusija

Rusija (Rossíja; izgovarjava; tudi Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija;,(v ruščini)) je čezcelinska država, ki obsega velik del severne Evrazije. S površino 17.075.400 km² je Rusija največja država na svetu in obsega skoraj dvakrat toliko ozemlja kot naslednja največja država, Kanada; tako poseduje velike zaloge mineralnih in energetskih virov. Po prebivalstvu je Rusija na devetem mestu med državami sveta. Večina površine, prebivalstva in industrijske proizvodnje nekdanje Sovjetske zveze, takrat ene od dveh svetovnih velesil, je v današnji Rusiji. Posledično od razpada Sovjetske zveze naprej Rusija spet skuša dobiti vplivno vlogo v svetu. Njen vpliv je opazen, a še vedno daleč od tistega iz časov bivše Sovjetske zveze. Voditelj države je predsednik Ruske federacije, ki je hkrati tudi glavni poveljnik Oboroženih sil. Volijo ga na vsakih pet let na podlagi splošne volilne pravice s tajnim glasovanjem.

Novo!!: Carl Friedrich Gauss in Rusija · Poglej več »

Sekunda

Slika, ki utripne približno enkrat na sekundo Sekúnda (oznaka s, včasih okrajšano tudi kot sek ali sec) je osnovna enota SI časa, enaka trajanju 9.192.631.770 nihajev valovanja, ki ga odda nevzbujen atom cezija 133 na absolutni ničli pri prehodu med nivojema hiperfinega razcepa osnovnega stanja.

Novo!!: Carl Friedrich Gauss in Sekunda · Poglej več »

Sila

Síla (oznaka F) je v fiziki količina, ki povzroča, da telo pospešuje in mu spreminja njegov hitrostni vektor.

Novo!!: Carl Friedrich Gauss in Sila · Poglej več »

Simon Stevin

Simon Stevin, nizozemski matematik, fizik, inženir in izumitelj, * 1548/49, Brugge, Zahodna Flamska, Belgija, † 1620, Haag, Nizozemska.

Novo!!: Carl Friedrich Gauss in Simon Stevin · Poglej več »

Sistem enot CGS

Sistem enot CGS (tudi sistem enot centimeter-gram-sekunda) je metrični sistem, ki ima za osnovne enote centimeter za dolžino, gram za maso in sekundo za čas.

Novo!!: Carl Friedrich Gauss in Sistem enot CGS · Poglej več »

Standardni odklon

Stándardni odklòn (tudi stándardna deviácija) (σ, sigma) je statistični kazalec, največkrat uporabljen za merjenje statistične razpršenosti enot.

Novo!!: Carl Friedrich Gauss in Standardni odklon · Poglej več »

Stranica

Stranice ''a'' in ''b'' v pravokotniku Straníca je daljica, ki omejuje geometrijski lik.

Novo!!: Carl Friedrich Gauss in Stranica · Poglej več »

Telegraf

Telegraf je električna naprava, ki z električnimi signali prenaša ali pa sprejema sporočila.

Novo!!: Carl Friedrich Gauss in Telegraf · Poglej več »

Teorija števil

Teoríja števíl je običajno tista matematična disciplina, ki raziskuje značilnosti celih števil.

Novo!!: Carl Friedrich Gauss in Teorija števil · Poglej več »

Triangulacija

sinusnem izreku. Triangulácija je način določanja lege triangulacijske točke s pomočjo trikotniških pravil in dveh točk z znanima koordinatama.

Novo!!: Carl Friedrich Gauss in Triangulacija · Poglej več »

Udarni krater

Luni. Udarni krater (tudi astroblem ali kar krater) je krožna ali ovalna depresija na površju, običajno na planetu, naravnem satelitu, asteroidu ali drugemu nebesnemu telesu, ki je nastala s trkom manjšega telesa meteorja s površjem.

Novo!!: Carl Friedrich Gauss in Udarni krater · Poglej več »

Univerza v Göttingenu

Univerza v Göttingenu (tudi Georgia Augusta) je univerza v Göttingenu (Nemčija), ki jo je leta 1734 ustanovil Jurij II. Britanski, kralj Velike Britanije in elektor Hannovra.

Novo!!: Carl Friedrich Gauss in Univerza v Göttingenu · Poglej več »

Uporabna matematika

letalskega krila Uporábna matemátika je veja matematike, ki se ukvarja z matematičnimi tehnikami v uporabi matematičnega znanja na drugih področjih.

Novo!!: Carl Friedrich Gauss in Uporabna matematika · Poglej več »

Vrtnarstvo

Vrtnar s pridelki izpod tople grede Vrtnarstvo je dejavnost, ki se ukvarja z vzgojo okrasnih rastlin, zelenjave in sadja na vrtu doma ali v bližini doma.

Novo!!: Carl Friedrich Gauss in Vrtnarstvo · Poglej več »

William Rowan Hamilton

Sir William Rowan Hamilton, irski matematik, fizik in astronom, * 4. avgust 1805, Dublin, Irska, † 2. september 1865, Dublin.

Novo!!: Carl Friedrich Gauss in William Rowan Hamilton · Poglej več »

Zaporedje

Zaporédje je v matematiki vsaka množica objektov, po navadi števil, ki je razporejena tako, da je en njen element a0 prvi, en element a1 drugi, en element a3 itd.

Novo!!: Carl Friedrich Gauss in Zaporedje · Poglej več »

Znanost

Znánost (− znanje) se nanaša na sistematično pridobivanje novega znanja o naravi in spoznanj, pridobljenih na ta način z obstoječim znanjem.

Novo!!: Carl Friedrich Gauss in Znanost · Poglej več »

1777

1777 (MDCCLXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.

Novo!!: Carl Friedrich Gauss in 1777 · Poglej več »

1855

1855 (MDCCCLV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.

Novo!!: Carl Friedrich Gauss in 1855 · Poglej več »

23. februar

23.

Novo!!: Carl Friedrich Gauss in 23. februar · Poglej več »

30. april

30.

Novo!!: Carl Friedrich Gauss in 30. april · Poglej več »

Preusmerja sem:

Carl Gauss, Johann Carl Friedrich Gauss, Johann Gauss.

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »