Kazalo
66 odnosi: Alexander von Humboldt, Anglija, Artilerija, Asteroid, Asteroidni pas, Astronom, Astronomija, Astronomska enota, Avstralija, Berlin, Carl Friedrich Gauss, Caroline Lucretia Herschel, Enckejev komet, Friderik Viljem III. Pruski, Friedrich Wilhelm Bessel, Göttingen, Giovanni Virginio Schiaparelli, Halleyjev komet, Hamburg, Heinrich Louis d'Arrest, Heinrich Wilhelm Mathias Olbers, Jean-Louis Pons, Johann Gottfried Galle, Jupiter, Karl Ludwig Christian Rümker, Kilometer, Komet, Kraljeva astronomska družba, Kraljeva družba, Kraljeva medalja, London, Luna, Lunini kraterji, Marseille, Masa, Merkur, Meteorski roj, Meter, Napoleonske vojne, Nemčija, Nemci, Neptun, Observatorij Berlin, Odsončje, Orbitalna perioda, Paralaksa, Pierre-François-André Méchain, Planet, Poročnik, Saturn, ... Razširi indeks (16 več) »
- Diplomiranci Univerze v Göttingenu
- Nosilci Pour le Mérite (civilni razred)
- Predavatelji na Humboldtovi univerzi v Berlinu
- Prejemniki Kraljeve medalje
- Prejemniki Zlate medalje Kraljeve astronomske družbe
- Rojeni leta 1791
Alexander von Humboldt
Friedrich Wilhelm Heinrich Alexander von Humboldt, nemški naravoslovec in raziskovalec, * 14. september 1769, Berlin, † 6. maj 1859, Berlin.
Poglej Johann Franz Encke in Alexander von Humboldt
Anglija
Anglija je dežela na severozahodu Evrope in skupaj s Škotsko, Walesom in Severno Irsko sestavlja Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske.
Poglej Johann Franz Encke in Anglija
Artilerija
Artileríja ali topníštvo (tópništvo) je naziv za vsa velikokalibrska ognjena strelna orožja na podstavkih in hkrati tudi rod kopenske vojske, ki drugim enotam zagotavlja ognjeno podporo.
Poglej Johann Franz Encke in Artilerija
Asteroid
Asteroíd je majhno, trdno nebesno telo v našem Osončju, ki kroži okoli Sonca.
Poglej Johann Franz Encke in Asteroid
Asteroidni pas
Asteroidni pas, tudi planetoidni pas, je skupek asteroidov ali malih planetov med tirnicama Marsa in Jupitra.
Poglej Johann Franz Encke in Asteroidni pas
Astronom
Astronom in astronomka sta znanstvenik in znanstvenica, ki se največ ukvarjata z astronomijo.
Poglej Johann Franz Encke in Astronom
Astronomija
vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.
Poglej Johann Franz Encke in Astronomija
Astronomska enota
Astronómska enòta (oznaka a. e. (a_0), mednarodna pa AU, au, a.u. ali A) je dolžinska enota, ki se uporablja največ v astronomiji in je približno enaka razdalji Zemlje od Sonca.
Poglej Johann Franz Encke in Astronomska enota
Avstralija
Avstralija je ime najmanjše celine na svetu, kot tudi kratko ime države Avstralska zveza.
Poglej Johann Franz Encke in Avstralija
Berlin
Berlin je glavno mesto Nemčije in ena od 16 nemških zveznih dežel.
Poglej Johann Franz Encke in Berlin
Carl Friedrich Gauss
Johann Carl Friedrich Gauss, nemški matematik, astronom, fizik in geodet, * 30. april 1777, Braunschweig, Nemčija, † 23. februar 1855, Göttingen, Nemčija.
Poglej Johann Franz Encke in Carl Friedrich Gauss
Caroline Lucretia Herschel
Caroline Lucretia Herschel, nemško-angleška astronomka, * 16. marec 1750, Hannover, † 9. januar 1848, Hannover.
Poglej Johann Franz Encke in Caroline Lucretia Herschel
Enckejev komet
Enckejev komet ali Komet Encke (uradna oznaka 2P/Encke) je periodični komet, ki obkroži Sonce vsaka tri leta, kar je najkrajša obhodna doba znanih kometov.
Poglej Johann Franz Encke in Enckejev komet
Friderik Viljem III. Pruski
Friderik Viljem III. (nemško Friedrich Wilhelm III.) je bil volilni knez Brandenburga in od leta 1797 do 1840 kralj Prusije * 3. avgust 1770, Potsdam, Kraljevina Prusija, † 7. junij 1840, Berlin, Kraljevina Prusija.
Poglej Johann Franz Encke in Friderik Viljem III. Pruski
Friedrich Wilhelm Bessel
Friedrich Wilhelm Bessel, nemški astronom in matematik, * 22. julij 1784, Minden, Vestfalija, Prusija (sedaj Nemčija), † 17. marec 1846, Königsberg, Prusija (sedaj Kaliningrad, Rusija).
Poglej Johann Franz Encke in Friedrich Wilhelm Bessel
Göttingen
Göttingen je nemško univerzitetno mesto z okoli 120.000 prebivalci na Spodnjem Saškem in je glavno in največje mesto okrožja Göttingen, ki je hkrati najjužnejše v tej deželi.
Poglej Johann Franz Encke in Göttingen
Giovanni Virginio Schiaparelli
Giovanni Virginio Schiaparelli, italijanski astronom in zgodovinar znanosti, * 4. marec 1835, Savigliano, Piemont, Italija, † 4. julij 1910, Milano, Italija.
Poglej Johann Franz Encke in Giovanni Virginio Schiaparelli
Halleyjev komet
Nasinim Kuiperjevim zračnim observatorijem Halleyjev komet z uradno oznako 1P/Halley je komet, ki ga je moč videti s prostim očesom vsakih 75 ali 76 let, ko se nahaja v svojem prisončju.
Poglej Johann Franz Encke in Halleyjev komet
Hamburg
Hamburg, uradno Svobodno in hanseatsko mesto Hamburg (nemško Freie und Hansestadt Hamburg) Constitution of Hamburg), je drugo največje mesto v Nemčiji po Berlinu z 1,8 milijona prebivalcev, na osmem mestu v Evropski uniji in kot tudi največje mesto sindikatov, ki ni eno glavnih mest v svojih državah članicah.
Poglej Johann Franz Encke in Hamburg
Heinrich Louis d'Arrest
Heinrich Louis d’Arrest, nemški astronom, * 13. julij 1822, Berlin, Nemčija, † 14. junij 1895, København, Danska.
Poglej Johann Franz Encke in Heinrich Louis d'Arrest
Heinrich Wilhelm Mathias Olbers
Heinrich Wilhelm Mathias Olbers (tudi Matthaus, Matthäus), nemški astronom, zdravnik in fizik, * 11. oktober 1758, Arbergen pri Bremnu, Nemčija, † 2. marec 1840, Bremen.
Poglej Johann Franz Encke in Heinrich Wilhelm Mathias Olbers
Jean-Louis Pons
Jean-Louis Pons, francoski astronom, * 24. december 1761, Peyre, departma Hautes-Alpes, † 14. oktober 1831, Firence, Italija.
Poglej Johann Franz Encke in Jean-Louis Pons
Johann Gottfried Galle
Johann Gottfried Galle, nemški astronom, * 9. junij 1812, Pabsthaus pri Gräfenhainnichnu, Nemčija, † 19. julij 1910, Potsdam, Nemčija.
Poglej Johann Franz Encke in Johann Gottfried Galle
Jupiter
Júpiter je zunanji, peti planet od Sonca in je največji planet znotraj našega Osončja.
Poglej Johann Franz Encke in Jupiter
Karl Ludwig Christian Rümker
Karl Ludwig Christian Rümker, nemški astronom, * 28. maj 1788, Stargard, Nemčija, † 21. december 1862, Lizbona, Portugalska.
Poglej Johann Franz Encke in Karl Ludwig Christian Rümker
Kilometer
Kilometrski kamen nekdnaje železniške proge med Brezovico in Vrhniko Kilometer (okrajšava km) je enota za merjenje dolžine, enaka 1000 metrom (predpona »kilo-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1000).
Poglej Johann Franz Encke in Kilometer
Komet
Apianovem delu ''Astronomicum caesareum'' iz leta 1540 Komèt (grško: kométes - zvezda z lasmi, iz komé - lasje; ali repatíca) je majhno astronomsko telo, podobno asteroidu, vendar sestavljeno pretežno iz ledu.
Poglej Johann Franz Encke in Komet
Kraljeva astronomska družba
Vhod v stavbo Kraljeve astronomske družbe v zahodnem krilu Burlington Housea na Piccadillyju v Londonu Kraljeva astronomska družba (izvirno angleško Royal Astronomical Society, kratica RAS) je strokovno združenje, ki so jo ustanovili leta 1820 kot Astronomsko društvo iz Londona (Astronomical Society of London), z namenom podpreti astronomska raziskovanja.
Poglej Johann Franz Encke in Kraljeva astronomska družba
Kraljeva družba
Poslopja Kraljeve družbe v Londonu. Predsednik, svet in člani Londonske kraljeve družbe za izboljšanje naravne vednosti, Kraljeva družba ali tudi Kraljevo društvo iz Londona je najstarejše strokovno združenje, ki še vedno obstaja.
Poglej Johann Franz Encke in Kraljeva družba
Kraljeva medalja
Kraljeva medalja ali tudi kraljičina medalja (/The Queen's Medal) je znanstvena nagrada, ki jo vsako leto podeljuje Kraljeva družba iz Londona za »dva najpomembnejša prispevka k napredku naravoslovnega znanja« in za »en izjemen prispevek k uporabnim znanostim« znotraj Skupnosti narodov.
Poglej Johann Franz Encke in Kraljeva medalja
London
Lóndon je velemesto v Angliji, glavno mesto Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.
Poglej Johann Franz Encke in London
Luna
Luna je Zemljin edini naravni satelit.
Poglej Johann Franz Encke in Luna
Lunini kraterji
plovila Lunar Orbiter 1. Okrog njega je vidno več manjših kraterjev. Apolla 11. Tycho, posnetek robotskega plovila Lunar Reconnaissance Orbiter Lúnini kráterji so udarni kraterji na Zemljini Luni.
Poglej Johann Franz Encke in Lunini kraterji
Marseille
Marseille, 1575 Marseille je glavno mesto in občina jugovzhodne francoske regije Provansa-Alpe-Azurna obala, prefektura departmaja Bouches-du-Rhône.
Poglej Johann Franz Encke in Marseille
Masa
merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.
Poglej Johann Franz Encke in Masa
Merkur
Merkúr je najmanjši in Soncu najbližji planet v Osončju.
Poglej Johann Franz Encke in Merkur
Meteorski roj
Meteorski roj (tudi meteorski dež) je nebesni pojav pri katerem se vidi večje število meteorjev, ki navidezno izvirajo iz ene točke.
Poglej Johann Franz Encke in Meteorski roj
Meter
Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Méter (simbol m) je osnovna enota SI za merjenje dolžine, enaka razdalji, ki jo svetloba prepotuje v vakuumu v sekunde.
Poglej Johann Franz Encke in Meter
Napoleonske vojne
Napoleonske vojne je naziv za niz vojn, ki so potekale v času vladanja Napoleona Bonaparta v Franciji.
Poglej Johann Franz Encke in Napoleonske vojne
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Poglej Johann Franz Encke in Nemčija
Nemci
Némci (nemško die Deutschen) so narod ljudi nemškega rodu, se pravi tistih, ki pripadajo dediščini nemške kulture.
Poglej Johann Franz Encke in Nemci
Neptun
Neptún je zunanji, po oddaljenosti od Sonca osmi planet v Osončju (v času, ko je Pluton, ki ima izsredni tir, še veljal za planet, je bil občasno deveti). Je tudi najbolj oddaljeni ledeni orjak (do leta 1990 je spadal v kategorijo plinastih orjakov) v Osončju. Čeprav je najmanjši od plinastih orjakov, ima večjo maso kot Uran, ker ga je njegovo močnejše gravitacijsko polje stisnilo v večjo gostoto.
Poglej Johann Franz Encke in Neptun
Observatorij Berlin
Observatorij Berlin Observatorij Berlin Observatorij Berlin (tudi Berlinski observatorij) (koda IAU 548 Berlin) je astronomski observatorij v Nemčiji.
Poglej Johann Franz Encke in Observatorij Berlin
Odsončje
Odsónčje ali afélij je v astronomiji ena od dveh apsidnih točk in je skrajna točka Zemlje na tirnici okrog Sonca, kjer je Zemlja najbolj oddaljena od Sonca.
Poglej Johann Franz Encke in Odsončje
Orbitalna perioda
Orbitálna perióda, tírna dôba, perióda tírnice ali tudi obhódna dôba je obhodni čas, ki ga potrebuje planet ali kakšno drugo telo, da pri svojem gibanju opravi pot enega polnega krožnega tira (tirnice, orbite, krožnice).
Poglej Johann Franz Encke in Orbitalna perioda
Paralaksa
Poenostavljen zgled paralakse Paraláksa je razlika med dvema kotoma, na primer med vidnim kotom iskala (pri fotoaparatu, kameri) in snemalnim kotom objektiva.
Poglej Johann Franz Encke in Paralaksa
Pierre-François-André Méchain
Pierre-François-André Méchain, francoski astronom, * 16. avgust 1744, Laon, Francija, † 20. september 1804, Castillion de la Plana, Španija.
Poglej Johann Franz Encke in Pierre-François-André Méchain
Planet
Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.
Poglej Johann Franz Encke in Planet
Poročnik
Poročnik je prvi častniški čin; v mornarici mu ustreza poročnik korvete.
Poglej Johann Franz Encke in Poročnik
Saturn
Satúrn je zunanji, šesti planet od Sonca v Osončju.
Poglej Johann Franz Encke in Saturn
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Poglej Johann Franz Encke in Sonce
Spandau
Spandau je najbolj zahodno od 12 okrožij (Bezirke) v Berlinu, ob sotočju rek Havel in Spree ter se razteza vzdolž zahodnega brega reke Havel.
Poglej Johann Franz Encke in Spandau
Tauridi
Ozvezdje Bika Tauridi (oznaka NTA za Severne in STA za Južne Tauride) so meteorji, ki pripadajo dvema meteorskima rojema, ki ju imenujemo Severni Tauridi in Južni Tauridi.
Poglej Johann Franz Encke in Tauridi
Težnost
Sonca. Téžnost ali gravitácijska sila je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.
Poglej Johann Franz Encke in Težnost
Tir
Tír ali tírnica je v fiziki pot, ki jo opravi telo pri svojem gibanju.
Poglej Johann Franz Encke in Tir
Udarni krater
Luni. Udarni krater (tudi astroblem ali kar krater) je krožna ali ovalna depresija na površju, običajno na planetu, naravnem satelitu, asteroidu ali drugemu nebesnemu telesu, ki je nastala s trkom manjšega telesa meteorja s površjem.
Poglej Johann Franz Encke in Udarni krater
Univerza v Berlinu
Univerza v Berlinu je lahko.
Poglej Johann Franz Encke in Univerza v Berlinu
Uran (planet)
Urán je zunanji, sedmi planet od Sonca v Osončju.
Poglej Johann Franz Encke in Uran (planet)
Venera
Vénera (tudi Danica ali Večernica) je notranji, drugi planet od Sonca v Osončju.
Poglej Johann Franz Encke in Venera
Vojna
Vôjna ali arhaično vojska je izredno zaostren družbeni spopad, v katerem se družbene skupnosti (plemena, ljudstva, razredi, rasne, etnične, verske in druge skupnosti, gibanja, države in združenja držav) kontinuirano in organizirano borijo za uveljavitev svojih ciljev, ob pretežni uporabi množičnega oboroženega boja, ki po obsegu in posledicah bistveno presega druge oblike oboroženega nasilja, na isti ravni družbenega razvoja in vojaške tehnologije.
Poglej Johann Franz Encke in Vojna
Wilhelm Ostwald
Wilhelm Ostwald, nemški kemik in filozof, * 2. september 1853, Riga, Ruski imperij (sedaj Latvija), † 4. april 1932 Leipzig, Nemčija.
Poglej Johann Franz Encke in Wilhelm Ostwald
Zlata medalja Kraljeve astronomske družbe
Zlata medalja Kraljeve astronomske družbe (izvirno) je najvišja znanstvena nagrada, ki jo podeljuje Kraljeva astronomska družba (RAS) iz Londona.
Poglej Johann Franz Encke in Zlata medalja Kraljeve astronomske družbe
1791
1791 (MDCCXCI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Johann Franz Encke in 1791
1865
1865 (MDCCCLXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Johann Franz Encke in 1865
23. september
23.
Poglej Johann Franz Encke in 23. september
26. avgust
26.
Poglej Johann Franz Encke in 26. avgust
Glej tudi
Diplomiranci Univerze v Göttingenu
Nosilci Pour le Mérite (civilni razred)
Predavatelji na Humboldtovi univerzi v Berlinu
Prejemniki Kraljeve medalje
Prejemniki Zlate medalje Kraljeve astronomske družbe
Rojeni leta 1791
Prav tako znan kot Johann Franz Friedrich Encke.