Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Wilhelm Ostwald

Index Wilhelm Ostwald

Wilhelm Ostwald, nemški kemik in filozof, * 2. september 1853, Riga, Ruski imperij (sedaj Latvija), † 4. april 1932 Leipzig, Nemčija.

Kazalo

  1. 20 odnosi: Amonijak, Barva, Dušikova kislina, Elektrokemija, Filozofija, Fizikalna kemija, Kataliza, Kemija, Latvija, Leipzig, Nemčija, Nemci, Nobelova nagrada za kemijo, Riga, Ruski imperij, Termodinamika, 1853, 1932, 2. september, 4. april.

  2. Nobelovi nagrajenci za kemijo
  3. Predavatelji na Univerzi v Leipzigu
  4. Člani Kraljeve nizozemske akademije umetnosti in znanosti
  5. Člani Pruske akademije znanosti

Amonijak

Amonijak (tudi azan ali amoniak) je brezbarven plin neprijetnega vonja.

Poglej Wilhelm Ostwald in Amonijak

Barva

Primer predstavitve barv s koordinatami v RGB modelu Bárva je zaznava določenega dela vidnega spektra svetlobe.

Poglej Wilhelm Ostwald in Barva

Dušikova kislina

Dušikova kislina (pravilneje dušikova(V) kislina) je zelo močna kislina s kemijsko formulo HNO3.

Poglej Wilhelm Ostwald in Dušikova kislina

Elektrokemija

Angleška kemika John Frederic Daniell (levo) in Michael Faraday (desno), začetnika elektrokemije. Elektrokemija je veja kemije, ki se ukvarja z raziskovanjem kemijskih reakcij, ki potekajo v raztopinah na fazni meji med elektronskim prevodnikom (kovina ali polprevodnik) in ionskim prevodnikom (elektrolit).

Poglej Wilhelm Ostwald in Elektrokemija

Filozofija

Filozofíja (grško: filosofía > ϕιλέω "ljubiti" + σοφία "modrost") je humanistična veda.

Poglej Wilhelm Ostwald in Filozofija

Fizikalna kemija

Fizikalna kemija je naravoslovna znanost, ki s fizikalnimi zakoni in metodami preučuje makroskopske, mikroskopske, atomske, subatomske in druge pojave v kemijskih sistemih.

Poglej Wilhelm Ostwald in Fizikalna kemija

Kataliza

Kataliza je postopek povečanja reakcijske hitrosti kemijske reakcije z dodajanjem snovi, znane kot katalizator.

Poglej Wilhelm Ostwald in Kataliza

Kemija

Antoine Lavoisier (1743-1794), »oče sodobne kemije« Kemija (koptsko/egipčansko kēme - (črna) zemlja, grško: himia - umetnost (predelave) kovin, arabsko الخيمياء: al-kīmiyá - umetnost pretvarjanja) je znanost, ki preučuje sestavo, zgradbo in lastnosti snovi ter spremembe, do katerih pride med kemijskimi reakcijami.

Poglej Wilhelm Ostwald in Kemija

Latvija

Repúblika Látvija (tudi Letonija) je republika z okoli dvema milijonoma prebivalcev v severovzhodni Evropi.

Poglej Wilhelm Ostwald in Latvija

Leipzig

Lega Leipziga v Nemčiji 250px Leipzig (poljsko in lužiškosrbsko Lipsk, češko in zastarelo slovensko Lipsko) je z okoli 600.000 prebivalci največje mesto v nemški zvezni deželi Saški, saj po številu prebivalstva nekoliko presega glavno mesto Dresden.

Poglej Wilhelm Ostwald in Leipzig

Nemčija

Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.

Poglej Wilhelm Ostwald in Nemčija

Nemci

Némci (nemško die Deutschen) so narod ljudi nemškega rodu, se pravi tistih, ki pripadajo dediščini nemške kulture.

Poglej Wilhelm Ostwald in Nemci

Nobelova nagrada za kemijo

Nobelova nagrada za kemijo je ena od Nobelovih nagrad, ki jih od leta 1901 podeljuje švedski Nobelov sklad za pomembne dosežke v kemiji.

Poglej Wilhelm Ostwald in Nobelova nagrada za kemijo

Riga

Riga (/ ˈriːɡə /; latvijsko Rīga; livonsko Rīgõ) je glavno mesto Latvije v kateri živi 633.000 prebivalcev (stanje 2019), kar je tretjina prebivalstva, v urbanem/metropolitanskem območju, kamor sodi tudi letoviško mesto Jūrmala, pa približno milijon ali kar okoli polovica prebivalcev države.

Poglej Wilhelm Ostwald in Riga

Ruski imperij

Rúski impêrij (sodobno; starejše Россійская Имперія, in tudi sodobno, ali) je bila država, ki je obstajala med letoma 1721 in 1917.

Poglej Wilhelm Ostwald in Ruski imperij

Termodinamika

Carnotovega cikla Termodinamika (iz starogrškega, therme - toplota in, dynamis – sprememba, moč) je veja fizike, ki se ukvarja s toploto in temperaturo in njuno povezavo z energijo, delom, sevanjem in lastnostmi snovi.

Poglej Wilhelm Ostwald in Termodinamika

1853

1853 (MDCCCLIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.

Poglej Wilhelm Ostwald in 1853

1932

1932 (MCMXXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.

Poglej Wilhelm Ostwald in 1932

2. september

2.

Poglej Wilhelm Ostwald in 2. september

4. april

4.

Poglej Wilhelm Ostwald in 4. april

Glej tudi

Nobelovi nagrajenci za kemijo

Predavatelji na Univerzi v Leipzigu

Člani Kraljeve nizozemske akademije umetnosti in znanosti

Člani Pruske akademije znanosti