Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Hamburg

Index Hamburg

Hamburg, uradno Svobodno in hanseatsko mesto Hamburg (nemško Freie und Hansestadt Hamburg) Constitution of Hamburg), je drugo največje mesto v Nemčiji po Berlinu z 1,8 milijona prebivalcev, na osmem mestu v Evropski uniji in kot tudi največje mesto sindikatov, ki ni eno glavnih mest v svojih državah članicah.

Odpri v Google Maps

Kazalo

  1. 77 odnosi: Adolf Hitler, Airbus, Altstadt Hamburg, Šanghaj, Črna smrt, Baltsko morje, Berlin, Bouches-du-Rhône, Bremen, Bruselj, Bundesliga, Cerkev svetega Nikolaja, Hamburg, Chicago, Dar es Salaam, Der Spiegel, Dresden, Dunajski kongres, Elbphilharmonie, Evropska unija, Friderik I. Barbarossa, Hamburška mestna hiša, Hamburg, Hamburger SV, Hansa, Henrik III. Angleški, Holokavst, Judje, Jutlandija, Karel Veliki, Kolera, Kraljevina Poljska, Laba, Lübeck, London, Luksemburg, Maraton, Marseille, Metropolitansko območje, Mješko II. Lambert, Most Köhlbrandbrücke, Muslimani, Napoleon Bonaparte, Nemčija, Nemčija med letoma 1945 in 1949, Nemščina, Nemška zveza, Nemška zvezna dežela, Nemško cesarstvo, Nizka nemščina, Nogometni klub, ... Razširi indeks (27 več) »

  2. Mestne države
  3. Zvezne dežele Nemčije

Adolf Hitler

Adolf Hitler, nemški diktator in nacistični voditelj avstrijskega rodu, * 20. april 1889, Braunau am Inn pri Linzu, Avstro-Ogrska (danes Avstrija), † 30. april 1945, Berlin, Tretji Rajh (danes Nemčija).

Poglej Hamburg in Adolf Hitler

Airbus

Airbusovo prvo letalo A300 Airbus je evropski proizvajalec reaktivnih potniških letal.

Poglej Hamburg in Airbus

Altstadt Hamburg

Altstadt (dobesedno 'staro mesto'), natančneje Hamburg-Altstadt - da se ne zamenjuje z Hamburg-Altona-Altstadt - je eno od mestnih okrožij Svobodnega in Hanseatskega mesta Hamburg, Nemčija.

Poglej Hamburg in Altstadt Hamburg

Šanghaj

Šanghaj (prečrkovano Dzóhai, standardna kitajska izgovorjava) je velemesto, z več kot 25 milijoni prebivalcev pa tudi največje kitajsko mesto in pomembno gospodarsko središče ter največje pristanišče Kitajske.

Poglej Hamburg in Šanghaj

Črna smrt

Črna smrt (znana tudi kot kuga, velika smrtnost ali črna kuga) je bila pandemija kapljične kuge v Zahodni Evraziji in Severni Afriki od 1346 do 1353.

Poglej Hamburg in Črna smrt

Baltsko morje

Baltik - satelitski posnetek Báltsko mórje (ali Báltiško mórje) leži v severovzhodni Evropi, med Skandinavskim polotokom in osrednjo Evropo.

Poglej Hamburg in Baltsko morje

Berlin

Berlin je glavno mesto Nemčije in ena od 16 nemških zveznih dežel.

Poglej Hamburg in Berlin

Bouches-du-Rhône

Bouches-du-Rhône (/ˌbuːʃ djuː ˈroʊn/ BOOSH dew ROHN, francosko, lokalno; okcitansko Bocas de Ròse; »Ustje Rone«) je departma v južni Franciji.

Poglej Hamburg in Bouches-du-Rhône

Bremen

Bremen je mesto v severozahodni Nemčiji in upravno središče najmanjše nemške zvezne dežele - Bremen (404 km²).

Poglej Hamburg in Bremen

Bruselj

Bruselj (flamsko/), uradno Regija Bruselj-glavno mesto ali Bruseljska regija, je prestolnica Belgije in obenem Evropske unije.

Poglej Hamburg in Bruselj

Bundesliga

Bundesliga je nemško profesionalno državno prvenstvo v nogometu.

Poglej Hamburg in Bundesliga

Cerkev svetega Nikolaja, Hamburg

Neogotska cerkev svetega Nikolaja (nemško St. Nikolai-Kirche) je bila nekoč ena od petih luteranskih glavnih cerkva (Hauptkirchen) v mestu Hamburg.

Poglej Hamburg in Cerkev svetega Nikolaja, Hamburg

Chicago

Chicago (izg. (IPA):, poenost. ali) ali poslovenjeno Čikago je tretje najbolj naseljeno mesto v ZDA (za New Yorkom in Los Angelesom) in največje mesto v ameriški zvezni državi Illinois.

Poglej Hamburg in Chicago

Dar es Salaam

Dar es Salaam (iz arabske fraze, dobesedno »zatočišče miru«), pogosto okrajšano Dar, je velemesto ob obali Indijskega oceana na vzhodu Tanzanije in s skoraj 4,5 milijona prebivalcev širšega mestnega območja največje mesto v državi, v katerem živi desetina Tanzanijcev.

Poglej Hamburg in Dar es Salaam

Der Spiegel

Der Spiegel (dobesedni prevod »Ogledalo«) je nemška tedenska novičarska revija, ki izhaja v Hamburgu.

Poglej Hamburg in Der Spiegel

Dresden

Labe. Dresden (zgornjesaško Dräsdn; Drježdźany) je glavno mesto nemške zvezne države Saška in njeno drugo najbolj naseljeno mesto za Leipzigom.

Poglej Hamburg in Dresden

Dunajski kongres

Dunajski kongres Dunajski kongres je bil zbor veleposlanikov glavnih evropskih političnih sil, ki je potekal na Dunaju od 18. septembra 1814 do 9. junija 1815, s predsedujočim avstrijskim državnikom Klemensom Wenzlom von Metternichom.

Poglej Hamburg in Dunajski kongres

Elbphilharmonie

Elbphilharmonie je koncertna dvorana v četrti HafenCity v Hamburgu, Nemčija, na polotoku Grasbrook ob reki Labi.

Poglej Hamburg in Elbphilharmonie

Evropska unija

Evrópska uníja (tudi Evrópska únija; kratica EU) ali Evrópska zvéza (kratica EZ) je politično-ekonomska zveza, sestavljena iz 27 držav, ki se v glavnem nahajajo v Evropi.

Poglej Hamburg in Evropska unija

Friderik I. Barbarossa

Friderik I. Barbarossa, cesar Svetega rimskega cesarstva in nemški kralj, * okoli 1122, † 10. junij 1190, Mala Azija.

Poglej Hamburg in Friderik I. Barbarossa

Hamburška mestna hiša

Mestna hiša v Hamburgu (nemško Hamburger Rathaus) je sedež lokalne vlade Svobodnega in Hanseatskega mesta Hamburg, Nemčija.

Poglej Hamburg in Hamburška mestna hiša

Hamburg

Hamburg, uradno Svobodno in hanseatsko mesto Hamburg (nemško Freie und Hansestadt Hamburg) Constitution of Hamburg), je drugo največje mesto v Nemčiji po Berlinu z 1,8 milijona prebivalcev, na osmem mestu v Evropski uniji in kot tudi največje mesto sindikatov, ki ni eno glavnih mest v svojih državah članicah.

Poglej Hamburg in Hamburg

Hamburger SV

Hamburger SV (Hamburger Sport-Verein) je nemški nogometni klub iz Hamburga.

Poglej Hamburg in Hamburger SV

Hansa

''Carta Marina'' iz dobe Hanse (1539) je prvi znan prikaz nordijskih držav na zemljevidu Hanzeatska zveza ali Hansa (srednja nizka nemščina: Hanse, Düdesche Hanse, Hansa; standardna nemščina Deutsche Hanse, nizozemsko Hanze, latinsko Hansa Teutonica) je bila trgovska in obrambna konfederacija trgovskih cehov in trgovskih mest v severozahodni in srednji Evropi.

Poglej Hamburg in Hansa

Henrik III. Angleški

Henrik III., angleški kralj, * 1. oktober 1207, Winchester, Hampshire, † 16. november 1272.

Poglej Hamburg in Henrik III. Angleški

Holokavst

Holokávst (izvorno ὁλόκαυστος: hólos, »celota« in kaustós, »zažgan«), hebrejsko tudi šoa (השואה, HaShoah, dobesedno »katastrofa«), je sistematični genocid Judov, ki ga je izvajala nacistična Nemčija med drugo svetovno vojno.

Poglej Hamburg in Holokavst

Judje

Albert Einstein ● Sigmund Freud ● Golda Meir ● Harrison Ford ● Ralph Lauren ● Steven Spielberg ● Marilyn Monroe ● Jake Gyllenhaal ● Sarah Jessica Parker Júdje (Júdi, ali Žídje in Žídi ter Izraeliti in Jevreji, kar danes velja za manj primerno; hebrejsko יהודים, jehudim) so etnično-verska skupina, ki je nastala na območju Bližnjega vzhoda in je v genetskem jedru sorodna ljudstvom Rodovitnega polmeseca.

Poglej Hamburg in Judje

Jutlandija

Jutlandija (Jylland; Jütland), zgodovinsko tudi Kimbrijski polotok (Cimbricus Chersonesus; Den Kimbriske Halvø ali Den Jyske Halvø; Kimbrische Halbinsel), je polotok v Severni Evropi, ki leži med Severnim in Baltskim morjem ter sega od Severne Nemčije proti Skandinavskemu polotoku na severu, od katerega ga ločita preliva Skagerrak in Kattegat.

Poglej Hamburg in Jutlandija

Karel Veliki

Karel Veliki ali Karel I. (francosko Charles Ier (le Grand) ali Charlemagne, iz latinskega Carolus Magnus), je bil kralj Frankov (768-814) in cesar (800-814), * 2. april 742/747/748Karl Ferdinand Werner.

Poglej Hamburg in Karel Veliki

Kolera

Kolera je akutna nalezljiva epidemična črevesna bolezen.

Poglej Hamburg in Kolera

Kraljevina Poljska

Kraljevina Poljska (Królestwo Polskie; latinsko Regnum Poloniae) se lahko nanaša na.

Poglej Hamburg in Kraljevina Poljska

Laba

Elba (dolnje nemško Elv) je ena glavnih rek Srednje Evrope.

Poglej Hamburg in Laba

Lübeck

Lübeck (dansko Lybæk; uradno poim. Hanzeatsko mesto Lübeck) je drugo največje mesto v severnonemški zvezni deželi Schleswig-Holstein, univerzitetno mesto in eno večjih nemških pristanišč.

Poglej Hamburg in Lübeck

London

Lóndon je velemesto v Angliji, glavno mesto Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.

Poglej Hamburg in London

Luksemburg

Véliko vójvodstvo Lúksemburg (kratko Lúksemburg) je manjša celinska država v Zahodni Evropi.

Poglej Hamburg in Luksemburg

Maraton

Nosilka svetovnega rekorda leta 2003 v maratonu v ženski kategoriji Paula Radcliffe Maraton je najdaljša tekaška atletska disciplina.

Poglej Hamburg in Maraton

Marseille

Marseille, 1575 Marseille je glavno mesto in občina jugovzhodne francoske regije Provansa-Alpe-Azurna obala, prefektura departmaja Bouches-du-Rhône.

Poglej Hamburg in Marseille

Metropolitansko območje

Metropolitansko območje ali metropolitanska regija je območje, ki je sestavljeno iz močno urbaniziranega območja in manj poseljenih okoliških območij.

Poglej Hamburg in Metropolitansko območje

Mješko II. Lambert

Mješko II.

Poglej Hamburg in Mješko II. Lambert

Most Köhlbrandbrücke

Most Köhlbrandbrücke je most v Hamburgu v Nemčiji, ki od 23.

Poglej Hamburg in Most Köhlbrandbrücke

Muslimani

Kairu, 1865 Muslimáni (arabskoمسلمان - predani bogu) ali tudi mohamedánci (po njihovem preroku Mohamedu) so privrženci oziroma verniki islama.

Poglej Hamburg in Muslimani

Napoleon Bonaparte

Napoléon Bonaparte, francoski vojaški in politični vodja, general in cesar Napoleon I., * 15. avgust 1769, Ajaccio, Korzika, Francija, † 5. maj 1821, Sveta Helena.

Poglej Hamburg in Napoleon Bonaparte

Nemčija

Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.

Poglej Hamburg in Nemčija

Nemčija med letoma 1945 in 1949

Razdelitev Nemčije leta 1945 Potsdamska konferenca je avgusta 1945 določila, da se ozemlje premagane Nemčije razdeli na štiri cone pod okupacijo zmagovalcev, to je Sovjetske zveze, ZDA, Združenega Kraljestva in Francije.

Poglej Hamburg in Nemčija med letoma 1945 in 1949

Nemščina

Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.

Poglej Hamburg in Nemščina

Nemška zveza

Nemška zveza je bila ohlapna državna zveza 35 kneževin in 4 svobodnih mest, ustanovljena leta 1815.

Poglej Hamburg in Nemška zveza

Nemška zvezna dežela

Dežele ZRN Nemška zvezna dežela (pogovorno tudi Land) je po ustavnem redu Zvezne republike Nemčije njen delno suveren federalni subjekt.

Poglej Hamburg in Nemška zvezna dežela

Nemško cesarstvo

Nemško cesarstvo (uradno nemško Deutsches Reich - Nemška država) oziroma drugi rajh je obstajalo v letih 1871-1918.

Poglej Hamburg in Nemško cesarstvo

Nizka nemščina

Nizka nemščina (nizkonemško Plattdüütsch, visokonemško Plattdeutsch, Niederdeutsch) je izraz za vsa nemška narečja, ki v nasprotju z visoko nemščino niso doživela t. i. premika soglasnikov (hochdeutsche Lautverschiebung).

Poglej Hamburg in Nizka nemščina

Nogometni klub

Nogometna ekipa Chelsea F.C. z osebjem (l. 1905) Nogometni klub je skupina igralcev, ki so se zbrali skupaj v moštvenem športu, znanim kot nogomet.

Poglej Hamburg in Nogometni klub

Osaka

Osaka (Ōsaka) je velemesto na Japonskem, prestolnica istoimenske prefekture v regiji Kansai, ki leži ob Osaškem zalivu na jugozahodu otoka Honšu.

Poglej Hamburg in Osaka

Placido Domingo

Placido Domingo, španski operni pevec tenorist in dirigent, * 21. januar 1941, Madrid, Španija.

Poglej Hamburg in Placido Domingo

Poplava

hurikanu Katrina (2005) Poplava je začasno prekritje zemljišča z vodo, ki običajno ni prekrito z vodo.

Poglej Hamburg in Poplava

Praga

Praga je glavno mesto in z okoli 1,3 milijona prebivalci tudi največje mesto na Češkem.

Poglej Hamburg in Praga

Provansa - Alpe - Azurna obala

Provansa - Alpe - Azurna obala (francosko: Provence-Alpes-Côte d'Azur; okcitansko / provansalsko Provença-Aups-Còsta d'Azur; italijansko Provenza-Alpi-Costa Azzurra; tudi Région Sud) je ena od 18 upravnih regij Francije, skrajno jugovzhodno na celini.

Poglej Hamburg in Provansa - Alpe - Azurna obala

Prusija

Različna ozemlja in vladavine z imenom Prusija so podane v Prusija (razločitev) Prusija, monarhija brandenburških Hohenzollerjev, od leta 1918 republika (Freistaat) v okviru Weimarske republike.

Poglej Hamburg in Prusija

Prvo Francosko cesarstvo

Prvo Francosko cesarstvo, poznano tudi pod imenom Francosko cesarstvo ali Napoleonovo cesarstvo, je obsegalo celo Francijo in velik del Evrope.

Poglej Hamburg in Prvo Francosko cesarstvo

Ptolemaj

Klavdij Ptolemaj, starogrškiEnc.

Poglej Hamburg in Ptolemaj

Rimskokatoliška cerkev

Bazilika svetega Petra, Vatikan Petru ključe nebeškega kraljestva Rimskokatoliška cerkev, tudi Rimokatoliška cerkev, Katoliška cerkev ali samo Cerkev, s kratico RKC je krščanska Cerkev v polnem občestvu z rimskim škofom, trenutno papežem Frančiškom.

Poglej Hamburg in Rimskokatoliška cerkev

Sankt Peterburg

Sankt Peterburg (rusko Санкт-Петербург – Sankt-Peterbúrg), v preteklosti znan kot Petrograd (1914–1924) in Leningrad (1924–1991), je mesto ob reki Nevi, na začetku Finskega zaliva v Baltskem morju.

Poglej Hamburg in Sankt Peterburg

Schleswig-Holstein

Schleswig-Holstein je nemška zvezna dežela.

Poglej Hamburg in Schleswig-Holstein

Severno morje

Severno morje je robno morje Atlantskega oceana med obalama Norveške in Danske na vzhodu, Velike Britanije na zahodu in obalami Nemčije, Nizozemske, Belgije in Francije na jugu.

Poglej Hamburg in Severno morje

Severnonemška konfederacija

Severnonemška konfederacija (Norddeutscher Bund) je nastala avgusta 1866 kot vojaško zavezništvo 22 severnonemških držav pod vodstvom Prusije.

Poglej Hamburg in Severnonemška konfederacija

Skandinavija

Zemljevid, ki prikazuje dve splošni definiciji "Skandinavije"; kulturna, zgodovinska in etnojezikovna regija v severni Evropi Skandinavija (danščina, švedščina in arhaična danonorveščina: Skandinavien; norveščina, ferščina in finščina: Skandinavia; Skandinavía; samijski jezik: Skadesi-suolu, Skađsuâl) je podregija v Severni Evropi z močnimi zgodovinskimi, kulturnimi in jezikovnimi vezmi med njenimi konstitutivnimi narodi.

Poglej Hamburg in Skandinavija

Speicherstadt

Speicherstadt (Mesto skladišč) v Hamburgu, Nemčija, je največje okrožje skladišč na svetu, kjer stavbe stojijo na lesenih, hrastovih pilotih.

Poglej Hamburg in Speicherstadt

Spodnja Saška

Spodnja Saška je po površini druga največja dežela v Nemčiji (za Bavarsko), po številu prebivalstva (okoli 8 milijonov) pa je četrta.

Poglej Hamburg in Spodnja Saška

Stern

Stern je priimek, ki ga je po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije na dan 1.

Poglej Hamburg in Stern

Svetovno prvenstvo v nogometu

Svetovno prvenstvo v nogometu (uradno angleško FIFA World Cup) je mednarodno tekmovanje moških nogometnih reprezentanc v nogometu in ob olimpijskih igrah največji športni dogodek na svetu.

Poglej Hamburg in Svetovno prvenstvo v nogometu

Svetovno prvenstvo v rokometu

Svetovno prvenstvo v rokometu je moško svetovno reprezentančno tekmovanje v rokometu, ki ga Mednarodna rokometna zveza prireja od leta 1938.

Poglej Hamburg in Svetovno prvenstvo v rokometu

Svobodno cesarsko mesto

V Svetem rimskem cesarstvu se skupni izraz Svobodno cesarsko mesto (nemško: Freie und Reichsstädte ali Freie Reichsstadt, latinsko: urbs imperialis libera), uporablja od 15.

Poglej Hamburg in Svobodno cesarsko mesto

The Beatles

The Beatles (krajše Beatles, poslovenjeno Beatli) so bili britanska pop in rock glasbena skupina iz Liverpoola, aktivna v 1960.

Poglej Hamburg in The Beatles

Tretji rajh

Tretji rajh oz.

Poglej Hamburg in Tretji rajh

Unescova svetovna dediščina

Stonehenge, ki spada med svetovno kulturmo dediščino. Škocjanske jame Unescova svetovna dediščina zajema območja, objekte in nesnovno dediščino, ki so pod zaščito organizacije UNESCO.

Poglej Hamburg in Unescova svetovna dediščina

Valdemar II. Danski

Valdemar II.

Poglej Hamburg in Valdemar II. Danski

Vikingi

Vikingi med spopadom (v okviru zgodovinskega festivala) Vikingi so bili bojevniki in trgovci, ki so plenili po obalah Skandinavije, Britanskega otočja in drugih delih Evrope med 8. in 12. stoletjem in trgovali širše po Evropi.

Poglej Hamburg in Vikingi

Weimarska republika

Weimarska republika je neuradno ime za republiko Nemčijo, ki je nastala po 1. svetovni vojni.

Poglej Hamburg in Weimarska republika

Zvezna republika Nemčija (1949–1990)

Zahodna Nemčija je bilo kratko ime za Zvezno republiko Nemčijo od leta 1949 do 1990, ko še ni vključevala vzhodnih delov Nemčije.

Poglej Hamburg in Zvezna republika Nemčija (1949–1990)

Glej tudi

Mestne države

Zvezne dežele Nemčije

Prav tako znan kot Freie und Hansestadt Hamburg, Hamborg, Svobodno in hanzeatsko mesto Hamburg.

, Osaka, Placido Domingo, Poplava, Praga, Provansa - Alpe - Azurna obala, Prusija, Prvo Francosko cesarstvo, Ptolemaj, Rimskokatoliška cerkev, Sankt Peterburg, Schleswig-Holstein, Severno morje, Severnonemška konfederacija, Skandinavija, Speicherstadt, Spodnja Saška, Stern, Svetovno prvenstvo v nogometu, Svetovno prvenstvo v rokometu, Svobodno cesarsko mesto, The Beatles, Tretji rajh, Unescova svetovna dediščina, Valdemar II. Danski, Vikingi, Weimarska republika, Zvezna republika Nemčija (1949–1990).