Kazalo
115 odnosi: Adolf Hitler, Altona, Hamburg, Avstrijsko-pruska vojna, Časovni pas, Bad Gastein, Baltsko morje, Bronasta doba, Bruto domači proizvod, Bundeswehr, Carsko selo, Danščina, Danci, Danska, Deželni stanovi, Druga svetovna vojna, Dunajski kongres, Fevd, Frankovsko cesarstvo, Friderik I. Danski, Friderik II. Danski, Friderik III. Habsburški, Friderik VII. Danski, Frizijščina, Germani, Glavno mesto, Gostota prebivalstva, Hamburg, Hansa, Hedeby, Henrik I. Nemški, Hladna vojna, ISO 3166, Ivan Danski, Jedrska elektrarna, Judje, Jutlandija, Karel Veliki, Karl Dönitz, Karolinško cesarstvo, Katarina Velika, København, Kiel, Knut Veliki, Konrad II. Nemški, Kristalna noč, Kristijan I. Danski, Kristijan III. Danski, Kristijan IX. Danski, Kristijan VIII. Danski, Kvadratni kilometer, ... Razširi indeks (65 več) »
- Zvezne dežele Nemčije
Adolf Hitler
Adolf Hitler, nemški diktator in nacistični voditelj avstrijskega rodu, * 20. april 1889, Braunau am Inn pri Linzu, Avstro-Ogrska (danes Avstrija), † 30. april 1945, Berlin, Tretji Rajh (danes Nemčija).
Poglej Schleswig-Holstein in Adolf Hitler
Altona, Hamburg
Altona je četrt na skrajnem zahodnem delu nemškega mesta Hamburg v pokrajini Schleswig-Holstein na desnem bregu reke Labe.
Poglej Schleswig-Holstein in Altona, Hamburg
Avstrijsko-pruska vojna
Avstrijsko-pruska vojna (tudi sedemtedenska vojna, nemška državljanska vojna, bratska vojna, nemška vojna) je bila vojna med Avstrijskim cesarstvom in njegovimi nemškimi zavezniki ter Prusijo in njenimi nemškimi zavezniki leta 1866.
Poglej Schleswig-Holstein in Avstrijsko-pruska vojna
Časovni pas
Časovi pasovi so deli Zemljine površine, ki imajo določen isti čas.
Poglej Schleswig-Holstein in Časovni pas
Bad Gastein
Bad Gastein (prej Badgastein) je zdraviliški in zimski športni kraj s 3.990 prebivalci (s 1. januarjem 2019) v dolini Gastein, v okrožju St.
Poglej Schleswig-Holstein in Bad Gastein
Baltsko morje
Baltik - satelitski posnetek Báltsko mórje (ali Báltiško mórje) leži v severovzhodni Evropi, med Skandinavskim polotokom in osrednjo Evropo.
Poglej Schleswig-Holstein in Baltsko morje
Bronasta doba
Muséum de Toulouse Bronasta doba je doba v razvoju civilizacij med letoma 2300 in 800 pr.n. št., v kateri so z najnaprednejšimi metalurškimi postopki uspeli pridobiti baker iz surove rude in mu primešali zmesi ter tako dobili bron.
Poglej Schleswig-Holstein in Bronasta doba
Bruto domači proizvod
Bruto domači proizvod (kratica BDP), redkeje kosmati domači proizvod (kratica KDP), je ekonomsko-gospodarski izraz, ki označuje najpomembnejši agregat nacionalnih računov in najobsežnejše merilo celotne ekonomske dejavnosti v državi.
Poglej Schleswig-Holstein in Bruto domači proizvod
Bundeswehr
Bundeswehr je naziv za oborožene sile Nemčije, ki se delijo na.
Poglej Schleswig-Holstein in Bundeswehr
Carsko selo
Carsko selo (rusko: Ца́рское Село́, Carskoje Selo) je muzejski kompleks v mestu Puškin, ki vključuje palače in parke iz 18.
Poglej Schleswig-Holstein in Carsko selo
Danščina
Danščina je indoevropski jezik iz skupine severnih germanskih jezikov.
Poglej Schleswig-Holstein in Danščina
Danci
Danci so skandinavski (severnogermanski) narod, ki živi na področju Danske, Ferskih otokov in Grenlandije; večja manjšina je v Nemčiji.
Poglej Schleswig-Holstein in Danci
Danska
Kraljevina Danska (krajše le Danska) je najstarejša in površinsko najmanjša nordijska država, ki se nahaja v Skandinaviji v severni Evropi na polotoku vzhodno od Baltskega morja in jugozahodno od Severnega morja.
Poglej Schleswig-Holstein in Danska
Deželni stanovi
Kranjsko, prva stran, 1494 Deželni stanovi je naziv za privilegirane osebe (plemstvo), ki so imele pravico sodelovati na deželnem zboru, in so pojav fevdalizma v habsburških dednih deželah.
Poglej Schleswig-Holstein in Deželni stanovi
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Poglej Schleswig-Holstein in Druga svetovna vojna
Dunajski kongres
Dunajski kongres Dunajski kongres je bil zbor veleposlanikov glavnih evropskih političnih sil, ki je potekal na Dunaju od 18. septembra 1814 do 9. junija 1815, s predsedujočim avstrijskim državnikom Klemensom Wenzlom von Metternichom.
Poglej Schleswig-Holstein in Dunajski kongres
Fevd
Frideriku I. Fevd je oblika svobodnega zájma, po katerem je fevdalizem dobil svoje ime.
Poglej Schleswig-Holstein in Fevd
Frankovsko cesarstvo
Frankovsko cesarstvo ali Frankovsko kraljestvo je bila država, ki so jo v zgodnjem srednjem veku ustanovili Franki na ozemlju antične Galije in rimskih provinc (Retija in Gornja Germanija) v sedanji Franciji, Švici, Beneluksu in zahodni Nemčiji.
Poglej Schleswig-Holstein in Frankovsko cesarstvo
Friderik I. Danski
Friderik I., danski in norveški kralj, vojvoda v Schleswigu in Holsteinu, * 7. oktober 1471, Haderslev, † 10. april 1533, Schleswig.
Poglej Schleswig-Holstein in Friderik I. Danski
Friderik II. Danski
Friderik II.
Poglej Schleswig-Holstein in Friderik II. Danski
Friderik III. Habsburški
Friderik III.
Poglej Schleswig-Holstein in Friderik III. Habsburški
Friderik VII. Danski
Friderik VII.
Poglej Schleswig-Holstein in Friderik VII. Danski
Frizijščina
Frizijščina (Frysk) je skupina germanskih jezikov.
Poglej Schleswig-Holstein in Frizijščina
Germani
Germani so indo-evropska etno-lingvistična skupina severnoevropskega porekla.
Poglej Schleswig-Holstein in Germani
Glavno mesto
Glávno mésto, prestólnica ali polítično glávno mésto države ali druge politične enote je mesto, v katerem je sedež vlade.
Poglej Schleswig-Holstein in Glavno mesto
Gostota prebivalstva
Gostota prebivalstva po državah sveta, ocena 2006 Gostota prebivalstva je razmerje med številom prebivalstva in površino, na kateri živijo.
Poglej Schleswig-Holstein in Gostota prebivalstva
Hamburg
Hamburg, uradno Svobodno in hanseatsko mesto Hamburg (nemško Freie und Hansestadt Hamburg) Constitution of Hamburg), je drugo največje mesto v Nemčiji po Berlinu z 1,8 milijona prebivalcev, na osmem mestu v Evropski uniji in kot tudi največje mesto sindikatov, ki ni eno glavnih mest v svojih državah članicah.
Poglej Schleswig-Holstein in Hamburg
Hansa
''Carta Marina'' iz dobe Hanse (1539) je prvi znan prikaz nordijskih držav na zemljevidu Hanzeatska zveza ali Hansa (srednja nizka nemščina: Hanse, Düdesche Hanse, Hansa; standardna nemščina Deutsche Hanse, nizozemsko Hanze, latinsko Hansa Teutonica) je bila trgovska in obrambna konfederacija trgovskih cehov in trgovskih mest v severozahodni in srednji Evropi.
Poglej Schleswig-Holstein in Hansa
Hedeby
Hedeby (staro skandinavsko: Heiðabýr, nemško Haithabu ali Haddeby) je bilo pomembno trgovsko naselje v dansko-severno nemškem obmejnem pasu v času Vikingov.
Poglej Schleswig-Holstein in Hedeby
Henrik I. Nemški
Henrik I., imenovan Ptičar, saški vojvoda, vzhodnofrankovski kralj, * 876, Memleben, † 2. julij 936, Memleben.
Poglej Schleswig-Holstein in Henrik I. Nemški
Hladna vojna
Hladna vojna je oznaka za napeto politično stanje med Združenimi državami Amerike in Sovjetsko zvezo z zavezniki obeh držav, Vzhodnim in Zahodnim blokom, ki se je začelo po koncu druge svetovne vojne.
Poglej Schleswig-Holstein in Hladna vojna
ISO 3166
ISO 3166 je mednarodni standard ISO za geografsko kodiranje imen držav ter njihovih odvisnih področij.
Poglej Schleswig-Holstein in ISO 3166
Ivan Danski
| name.
Poglej Schleswig-Holstein in Ivan Danski
Jedrska elektrarna
Jedrska elektrarna Isar v Nemčiji Jedrska elektrarna ali nuklearna elektrarna je elektrarna, podobna termoelektrarni; pri jedrski elektrarni se kot primarni vir toplote namesto premoga, nafte ali plina uporablja jedrski reaktor.
Poglej Schleswig-Holstein in Jedrska elektrarna
Judje
Albert Einstein ● Sigmund Freud ● Golda Meir ● Harrison Ford ● Ralph Lauren ● Steven Spielberg ● Marilyn Monroe ● Jake Gyllenhaal ● Sarah Jessica Parker Júdje (Júdi, ali Žídje in Žídi ter Izraeliti in Jevreji, kar danes velja za manj primerno; hebrejsko יהודים, jehudim) so etnično-verska skupina, ki je nastala na območju Bližnjega vzhoda in je v genetskem jedru sorodna ljudstvom Rodovitnega polmeseca.
Poglej Schleswig-Holstein in Judje
Jutlandija
Jutlandija (Jylland; Jütland), zgodovinsko tudi Kimbrijski polotok (Cimbricus Chersonesus; Den Kimbriske Halvø ali Den Jyske Halvø; Kimbrische Halbinsel), je polotok v Severni Evropi, ki leži med Severnim in Baltskim morjem ter sega od Severne Nemčije proti Skandinavskemu polotoku na severu, od katerega ga ločita preliva Skagerrak in Kattegat.
Poglej Schleswig-Holstein in Jutlandija
Karel Veliki
Karel Veliki ali Karel I. (francosko Charles Ier (le Grand) ali Charlemagne, iz latinskega Carolus Magnus), je bil kralj Frankov (768-814) in cesar (800-814), * 2. april 742/747/748Karl Ferdinand Werner.
Poglej Schleswig-Holstein in Karel Veliki
Karl Dönitz
Karl Dönitz, nemški admiral, * 16. september 1891, Grünau, Berlin, † 24. december 1980, Aumühle, Hamburg.
Poglej Schleswig-Holstein in Karl Dönitz
Karolinško cesarstvo
Delitev Karolinškega cesarstva na osnovi Verdunske pogodbe leta 843. Karolinško cesarstvo (francosko Empire carolingien; nemško Karolingisches Reich; italijansko Impero carolingio) je zgodovinsko ime za frankovsko državo in njene države naslednice pod oblastjo dinastije Karolingov v obdobju od leta 800 do 888.
Poglej Schleswig-Holstein in Karolinško cesarstvo
Katarina Velika
Katarina II.
Poglej Schleswig-Holstein in Katarina Velika
København
København (København) (v starejših pravopisih tudi Köbenhavn ali Kopenhagen, zastarela iz češčine sposojena ustreznica je Kodanj) je glavno in najbolj naseljeno mesto Danske, s približno 1,4 milijona prebivalcev v mestnem območju in več kot 2 milijona v širšem metropolitanskem območju Københavna.
Poglej Schleswig-Holstein in København
Kiel
Kiel je glavno in najbolj naseljeno mesto severne nemške države Schleswig-Holstein s skoraj 300.000 prebivalci in univerzo, ustanovljeno leta 1665.
Poglej Schleswig-Holstein in Kiel
Knut Veliki
Knut Veliki (staronordijsko Knútr inn ríki, okoli 994/995–. Retrieved 21 January 2016.12. november 1035) je bil kralj Anglije (1014–1035), Danske (1016–1035), Norveške (1028–1035) in guverner Schleswiga in Pomeranije.
Poglej Schleswig-Holstein in Knut Veliki
Konrad II. Nemški
Konrad II., poznan tudi kot Konrad Starejši ali Konrad Salijec, cesar Svetega rimskega cesarstva, rimsko-nemški kralj, italijanski in burgundski kralj, * ~ 990, Speyer, † 4. junij 1039, Utrecht.
Poglej Schleswig-Holstein in Konrad II. Nemški
Kristalna noč
Kristalna noč (nemško Kristallnacht, tudi Pogromnacht) je pogrom nad Judi, tako poimenovan zaradi razbitih izložb trgovin v lasti judovskih trgovcev.
Poglej Schleswig-Holstein in Kristalna noč
Kristijan I. Danski
Kristijan I., danski, norveški in švedski kralj, vojvoda Schleswiga in Holsteina, oldenburški grof, * februar 1426, Oldenburg, † 21. maj 1481, Kopenhagen.
Poglej Schleswig-Holstein in Kristijan I. Danski
Kristijan III. Danski
Kristijan III., danski in norveški kralj, vojvoda v Schleswigu in Holsteinu, * 12. avgust 1503, grad Gottorf v Schleswigu, † 1. januar 1559, Kolding.
Poglej Schleswig-Holstein in Kristijan III. Danski
Kristijan IX. Danski
Kristijan IX., danski kralj, * 8. april 1818, grad Gottorf v mestu Schleswig, † 29. januar 1906, grad Amalienborg v Kopenhagnu.
Poglej Schleswig-Holstein in Kristijan IX. Danski
Kristijan VIII. Danski
Kristijan VIII. je bil od leta 1839 do 1848 kralj Danske in kot Kristijan Friderik leta 1814 kralj Norveške, * 18. september 1786, Palača Christiansborg, Kopenhagen, Danska, † 20. januar 1848, Palača Amalienborg, Kopenhagen, Danska.
Poglej Schleswig-Holstein in Kristijan VIII. Danski
Kvadratni kilometer
Kvadrátni kilométer (oznaka km²) je izpeljana enota SI za merjenje površin.
Poglej Schleswig-Holstein in Kvadratni kilometer
Lübeck
Lübeck (dansko Lybæk; uradno poim. Hanzeatsko mesto Lübeck) je drugo največje mesto v severnonemški zvezni deželi Schleswig-Holstein, univerzitetno mesto in eno večjih nemških pristanišč.
Poglej Schleswig-Holstein in Lübeck
Ledena doba
Ledena doba je obdobje dolgotrajne ohladitve Zemljinega podnebja, katere posledica je razširitev kontinentalnih, polarnih in gorskih ledenikov.
Poglej Schleswig-Holstein in Ledena doba
Lennart Torstenson
Lennart Torstenson, švedski vojaški inženir in feldmaršal, * 17. avgust 1603, † 7. april 1651.
Poglej Schleswig-Holstein in Lennart Torstenson
Lotar Supplinburški
Lotar Supplinburški, Lotar III. ali II., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški kralj, saški vojvoda, * pred 9. junij 1075, Lutterloh, † 3. december 1137, Breitenwang, Tirolska.
Poglej Schleswig-Holstein in Lotar Supplinburški
Martin Luter
Martin Luter (s poslovenjenim priimkom), rojen kot Martin Luder, ki se je od leta 1517 začel podpisovati kot Luther, nemški duhovnik, avguštinec, teolog, biblicist, profesor, prevajalec, skladatelj, pesnik in začetnik reformacije, * 10. november 1483, Eisleben, Nemčija, † 18. februar 1546, Eisleben, Nemčija.
Poglej Schleswig-Holstein in Martin Luter
Mecklenburg - Predpomorjanska
Mecklenburg - Predpomorjanska je dežela v Nemčiji.
Poglej Schleswig-Holstein in Mecklenburg - Predpomorjanska
Megalit
Megalit je velik kamen, ki je bil uporabljen za gradnjo strukture ali spomenika, bodisi sam ali skupaj z drugimi kamni.
Poglej Schleswig-Holstein in Megalit
Muslimani
Kairu, 1865 Muslimáni (arabskoمسلمان - predani bogu) ali tudi mohamedánci (po njihovem preroku Mohamedu) so privrženci oziroma verniki islama.
Poglej Schleswig-Holstein in Muslimani
Nacionalsocialistična nemška delavska stranka
Nacionalsocialistična nemška delavska stranka (nemško Nationalsozialistische Deutsche Arbeiterpartei; krajše nacistična stranka, NSDAP) je bila skrajna nacionalistična, fašistična in protidemokratična politična stranka, ki je delovala v Nemčiji v prvi polovici 20. stoletja.
Poglej Schleswig-Holstein in Nacionalsocialistična nemška delavska stranka
Nacionalsocializem
Svastika, simbol nacizma in zastava nacistične Nemčije Nacionalsocializem (tudi nacionalni socializem in nacizem) se je sprva pojavil kot ideologija Nacionalsocialistične nemške delavske stranke (NSDAP) pod vodstvom Adolfa Hitlerja v Nemčiji po prvi svetovni vojni.
Poglej Schleswig-Holstein in Nacionalsocializem
Napoleon III.
Napoléon III.
Poglej Schleswig-Holstein in Napoleon III.
Napoleonske vojne
Napoleonske vojne je naziv za niz vojn, ki so potekale v času vladanja Napoleona Bonaparta v Franciji.
Poglej Schleswig-Holstein in Napoleonske vojne
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Poglej Schleswig-Holstein in Nemčija
Nemščina
Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.
Poglej Schleswig-Holstein in Nemščina
Nemška zveza
Nemška zveza je bila ohlapna državna zveza 35 kneževin in 4 svobodnih mest, ustanovljena leta 1815.
Poglej Schleswig-Holstein in Nemška zveza
Nemška zvezna dežela
Dežele ZRN Nemška zvezna dežela (pogovorno tudi Land) je po ustavnem redu Zvezne republike Nemčije njen delno suveren federalni subjekt.
Poglej Schleswig-Holstein in Nemška zvezna dežela
Nemci
Némci (nemško die Deutschen) so narod ljudi nemškega rodu, se pravi tistih, ki pripadajo dediščini nemške kulture.
Poglej Schleswig-Holstein in Nemci
Neposredna demokracija
Neposredna demokracija (tudi čista demokracija) obsega obliko demokracije, pri kateri je oblast v rokah zbora vseh polnoletnih državljanov, ki se odločijo za sodelovanje pri odločitvah.
Poglej Schleswig-Holstein in Neposredna demokracija
Nizka nemščina
Nizka nemščina (nizkonemško Plattdüütsch, visokonemško Plattdeutsch, Niederdeutsch) je izraz za vsa nemška narečja, ki v nasprotju z visoko nemščino niso doživela t. i. premika soglasnikov (hochdeutsche Lautverschiebung).
Poglej Schleswig-Holstein in Nizka nemščina
Obodriti
Niklot (1090 – 1160), poglavar odobritske konfederacije Obotriti (Abodriten, Obodryci; tudi Obodriti, Abotriti, oz. Abodriti) je naziv za konfederacijo srednjeveških zahodnoslovanskih plemen, ki so se nahajala na področju današnjega Mecklenburga in Holsteina v severni Nemčiji.
Poglej Schleswig-Holstein in Obodriti
Okraj Vojvodstvo Lauenburg
Vojvodstvo Lauenburg je najjužnejši okraj dežele Schleswig-Holstein, Nemčija.
Poglej Schleswig-Holstein in Okraj Vojvodstvo Lauenburg
Olimpijske igre
Olimpijski krogi so se kot znak iger prvič pojavili v Antwerpnu leta 1920 Olimpijske igre (OI) ali Olimpijáda so športni dogodek, ki se odvija vsako četrto leto.
Poglej Schleswig-Holstein in Olimpijske igre
Otto von Bismarck
Knez Otto Eduard Leopold von Bismarck (imenovan tudi železni kancler), princ Bismarcka, grof Bismarck-Schönhausen, vojvoda Lauenburga (nemško Otto Fürst von Bismarck, Graf von Bismarck-Schönhausen, Herzog zu Lauenburg), pruski (nemški) diplomat, politik, kancler in pisatelj, * 1.
Poglej Schleswig-Holstein in Otto von Bismarck
Peter III. Ruski
Peter III.
Poglej Schleswig-Holstein in Peter III. Ruski
Peter Veliki
Peter I. Veliki (tudi Peter I. Aleksejevič), ruski car, * 9. junij (30. maj, ruski koledar) 1672,.
Poglej Schleswig-Holstein in Peter Veliki
Politična stranka
Politična stranka je organizacija, ki si prizadeva priti na oblast ali vsaj dobiti čim večji vpliv na izvajanje državne politike.
Poglej Schleswig-Holstein in Politična stranka
Pomorjansko
Pomorjansko (poljsko Pomorze, nemško Pommern) je zgodovinska regija na južni obali Baltskega morja v srednji Evropi, razdeljena med Poljsko in Nemčijo.
Poglej Schleswig-Holstein in Pomorjansko
Površina
Površína je v geometriji merilo za velikost ploskve.
Poglej Schleswig-Holstein in Površina
Prebivalstvo
Zemljevid držav po številu prebivalstva Prebiválstvo je skupnost ljudi, ki živijo na nekem območju in tvorijo etnično, rasno ali narodno enoto.
Poglej Schleswig-Holstein in Prebivalstvo
Predsednik vlade
Predsednik vlade (tudi minístrski predsédnik ali premier) je vodja vlade.
Poglej Schleswig-Holstein in Predsednik vlade
Preseljevanje ljudstev
Preseljevanje ljudstev imenujemo obdobje po vdoru Hunov v vzhodno Evropo leta 375, ko je prišlo do selitev celotnih narodov v Evropi.
Poglej Schleswig-Holstein in Preseljevanje ljudstev
Prusija
Različna ozemlja in vladavine z imenom Prusija so podane v Prusija (razločitev) Prusija, monarhija brandenburških Hohenzollerjev, od leta 1918 republika (Freistaat) v okviru Weimarske republike.
Poglej Schleswig-Holstein in Prusija
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti.
Poglej Schleswig-Holstein in Prva svetovna vojna
Reformacija
Reformácija je bilo versko, kulturno in politično gibanje v 16. stoletju, katerega cilj je bila preureditev rimskokatoliške Cerkve.
Poglej Schleswig-Holstein in Reformacija
Revolucije leta 1848
Prusije, Berlinu Revolucije leta 1848 so bile povezane revolucije, ki jih pogojno imenujemo tudi meščanske ali nacionalne revolucije (»pomlad narodov«), saj je do njih prišlo predvsem zaradi zahtev gospodarsko vse močnejšega meščanstva po političnih pravicah, hkrati pa so številni narodi takrat oblikovali svoje nacionalne programe.
Poglej Schleswig-Holstein in Revolucije leta 1848
Romščina
Rómščina (romsko rromani ćhib) je indoevropski jezik, ki ga govori okoli 4,8 milijonov ljudi, v romskih in sintskih skupnostih okoli po svetu, predvsem v Evropi.
Poglej Schleswig-Holstein in Romščina
Rostock
Rostock je mesto in mestni okraj v Nemčiji.
Poglej Schleswig-Holstein in Rostock
Rusija
Rusija (Rossíja; izgovarjava) ali Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; (v ruščini)) je država, ki se razteza od Vzhodne Evrope do Severne Azije.
Poglej Schleswig-Holstein in Rusija
Sasi
Sási (tudi Saksonci,, staroangleško Seaxan, starosaško Sahsun, nizkonemško Sassen) so bili zveza starogermanskih plemen.
Poglej Schleswig-Holstein in Sasi
Schutzstaffel
Zastava SS Schutzstaffel ((zaščitni vod; kratica SS) je bila paravojaška organizacija Nacionalsocialistične nemške delavske stranke (NSDAP). Sprva je bil Schutzstaffel del Sturmabteilunga (SA), a je po noči dolgih nožev pridobil samostojnost znotraj stranke. Organizacijo je leta 1925 ustanovil Adolf Hitler za potrebe osebne straže.
Poglej Schleswig-Holstein in Schutzstaffel
Severno morje
Severno morje je robno morje Atlantskega oceana med obalama Norveške in Danske na vzhodu, Velike Britanije na zahodu in obalami Nemčije, Nizozemske, Belgije in Francije na jugu.
Poglej Schleswig-Holstein in Severno morje
Seznam suverenih držav
Seznam suverenih držav. Na svetu je trenutno 195 povsem neodvisnih držav.
Poglej Schleswig-Holstein in Seznam suverenih držav
SG Flensburg-Handewitt
SG Flensburg-Handewitt je združenje (GmbH & Co. KG), sestavljeno iz Flensburga (TSB Flensburg) in Handewitta (Handewitter SV) v deželi Schleswig-Holstein in ga od leta 1990 sestavljata rokometna oddelka društev Handewitter SV in TSB Flensburg.
Poglej Schleswig-Holstein in SG Flensburg-Handewitt
Skandinavija
Zemljevid, ki prikazuje dve splošni definiciji "Skandinavije"; kulturna, zgodovinska in etnojezikovna regija v severni Evropi Skandinavija (danščina, švedščina in arhaična danonorveščina: Skandinavien; norveščina, ferščina in finščina: Skandinavia; Skandinavía; samijski jezik: Skadesi-suolu, Skađsuâl) je podregija v Severni Evropi z močnimi zgodovinskimi, kulturnimi in jezikovnimi vezmi med njenimi konstitutivnimi narodi.
Poglej Schleswig-Holstein in Skandinavija
Socialistična federativna republika Jugoslavija
Socialistična federativna republika Jugoslavija, s kratico SFRJ, ali na kratko, vendar ne nujno točno, Jugoslavija, je bila država na Balkanskem polotoku, ki je obstajala med letoma 1963 in 1992.
Poglej Schleswig-Holstein in Socialistična federativna republika Jugoslavija
Spletna stran
Spletna stran je v računalništvu dokument z nadbesedilom, ki ga prikaže spletni brskalnik.
Poglej Schleswig-Holstein in Spletna stran
Spodnja Saška
Spodnja Saška je po površini druga največja dežela v Nemčiji (za Bavarsko), po številu prebivalstva (okoli 8 milijonov) pa je četrta.
Poglej Schleswig-Holstein in Spodnja Saška
Srednjeevropski čas
Srédnjeevrópski čàs (CET) je eno izmed imen časovnega pasu, ki je eno uro pred univerzalnim koordiniranim časom.
Poglej Schleswig-Holstein in Srednjeevropski čas
Srednjeevropski poletni čas
Srédnjeevrópski polétni čàs (CEST) je eden od izrazov za časovni pas UTC+2, ki je 2 uri pred koordiniranim univerzalnim časom (Coordinated Universal Time).
Poglej Schleswig-Holstein in Srednjeevropski poletni čas
Stanovsko-monarhični dualizem
Davčni spis celjskega vicedoma za trg Motnik, 1737 Stanovsko-monarhični dualizem je pojem, s katerim se imenuje sovladje deželnih stanov in deželnega kneza (vladarja) v habsburških dednih deželah, v obdobju od 15.-17.
Poglej Schleswig-Holstein in Stanovsko-monarhični dualizem
Sturmabteilung
Simbol SA (slovensko Jurišni oddelek; kratica SA) je bila paravojaška organizacija pod okriljem NSDAP.
Poglej Schleswig-Holstein in Sturmabteilung
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Poglej Schleswig-Holstein in Sveto rimsko cesarstvo
Turki
Turki so etnična skupina, ki živi predvsem na območju današnje Turčije in Turkestana v srednji Aziji.
Poglej Schleswig-Holstein in Turki
Uetersen
Uetersen je mesto v nemški zvezni deželi Schleswig-Holstein.
Poglej Schleswig-Holstein in Uetersen
Univerza v Kielu
Pečat univerze Univerza v Kielu je univerza v Kielu v Nemčiji, ki je bila ustanovljena leta 1665 kot Academia Holsatorum Chiloniensis.
Poglej Schleswig-Holstein in Univerza v Kielu
Ustavna monarhija
Današnje ustavne monarhije; države, ki imajo vzporedni parlamentarni sistem so obarvane rdeče, druge pa vijolično Ustavna monarhija je državna ureditev, v kateri je državni voditelj monarh, njegova politična moč pa je omejena z določili ustave (po čemer se loči od absolutne monarhije).
Poglej Schleswig-Holstein in Ustavna monarhija
UTC+01:00
Zemljevid območij v časovnem pasu UTC+01:00 (stanje leta 2008)legenda UTC UTC+01:00 je časovni pas z zamikom +1 uro glede na univerzalni koordinirani čas (UTC).
Poglej Schleswig-Holstein in UTC+01:00
UTC+02:00
Zemljevid območij v časovnem pasu UTC+02:00 (stanje leta 2008)legenda UTC UTC+02:00 je identifikator za časovni zamik od UTC (univerzalnega časa) za +02.
Poglej Schleswig-Holstein in UTC+02:00
Vagri
Vagrija Vagri, Vagiri ali Vagrijani (nemško Wagrier) so bili pleme Polabskih Slovanov, od 9.
Poglej Schleswig-Holstein in Vagri
Velika Britanija
Velika Britanija je geografsko poimenovanje otoka v severnovzhodnem predelu Atlantskega oceana, ki obsega večino ozemlja Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.
Poglej Schleswig-Holstein in Velika Britanija
Velika severna vojna
Velika severna vojna – tudi velika nordijska vojna – je bila vojna za prevlado na območju Baltskega morja v severni, srednji in vzhodni Evropi med leti 1700 in 1721. Tri zaveznice, Rusko cesarstvo in dve osebni uniji Saška-Poljska in Danska-Norveška, so marca 1700 napadle Švedsko kraljestvo, ki mu je kraljeval osemnajstletni kralj Karl XII.
Poglej Schleswig-Holstein in Velika severna vojna
Versajska mirovna pogodba
''Vidoeposnetek podpisa Versajske pogodbe'' Versajska mirovna pogodba je ena od pogodb, s katerimi se je formalno končala prva svetovna vojna.
Poglej Schleswig-Holstein in Versajska mirovna pogodba
Vojvodina
Vojvodina (tudi vojvodstvo) je tip družbene ureditve, v kateri vlada vojvoda oz.
Poglej Schleswig-Holstein in Vojvodina
Vzhodna Prusija
Vzhodna Prusija (nemško Ostpreußen, poljsko Prusy Wschodnie, litovsko Rytų Prūsija, latinsko Borussia orientalis, rusko Восточная Пруссия, Vostóčnaja Prússija) je bila od leta 1773 do 1829 provinca Kraljevine Prusije in od leta 1878 skupaj s kraljestvom del Nemškega cesarstva.
Poglej Schleswig-Holstein in Vzhodna Prusija
Westerland, Nemčija
Westerland (Vesterland; ''Söl'ring'' severnofrizijsko: Wäästerlön’) je najbolj severno mesto v Nemčiji, ki leži ob Severnem morju na polotoku Sylt.
Poglej Schleswig-Holstein in Westerland, Nemčija