Kazalo
85 odnosi: Augsburg, Baltsko morje, Belorusi, Berlin, Bitka pri Grunvaldu, Bitka pri Jeni, Brandenburg, Delitve Poljske, Društvo narodov, Druga svetovna vojna, Dunajski kongres, Fašizem, Fevd, Friderik I. Pruski, Friderik II. Veliki, Friderik Viljem I. Pruski, Friderik Viljem III. Pruski, Gdansk, Holokavst, Josif Stalin, Judje, Kaliningrad, Kaliningrajska oblast, Katolištvo, Kętrzyn, Klajpeda, Koncentracijsko taborišče, Kraljeva Prusija, Kraljevina Poljska, Kraljevo vojno letalstvo, Krščanstvo, Križarske vojne, Latinščina, Latvijci, Lemki, Leonid Brežnjev, Leopold I. Habsburški, Litovščina, Litovci, Litva, Luteranstvo, Maksimilijan II. Habsburški, Nacionalsocialistična nemška delavska stranka, Napoleon Bonaparte, Nemščina, Nemška demokratična republika, Nemško cesarstvo, Nemci, Poljaki, Poljščina, ... Razširi indeks (35 več) »
Augsburg
Augsburg je mesto na zahodu Bavarske v Nemčiji.
Poglej Vzhodna Prusija in Augsburg
Baltsko morje
Baltik - satelitski posnetek Báltsko mórje (ali Báltiško mórje) leži v severovzhodni Evropi, med Skandinavskim polotokom in osrednjo Evropo.
Poglej Vzhodna Prusija in Baltsko morje
Belorusi
znamki za 3 kopejke iz leta 1961 Belorusi so Vzhodni Slovani, ki živijo na področju današnje Belorusije; pomembne manjšine so na Poljskem, v Latviji, Litvi, Rusiji in Ukrajini.
Poglej Vzhodna Prusija in Belorusi
Berlin
Berlin je glavno mesto Nemčije in ena od 16 nemških zveznih dežel.
Poglej Vzhodna Prusija in Berlin
Bitka pri Grunvaldu
Bitka pri Grunvaldu oz.
Poglej Vzhodna Prusija in Bitka pri Grunvaldu
Bitka pri Jeni
Bitka pri Jeni-Auerstedtu 14. oktobra 1806 je bila bitka med vojskama Napoleona I. in Friderika Viljema III. Pruskega na planoti zahodno od reke Salle v sedanji Nemčiji.
Poglej Vzhodna Prusija in Bitka pri Jeni
Brandenburg
Brandenburg; spodnjenemško: Brannenborg; spodnjelužiško: Bramborska; zgornjelužiško: Braniborska) je nemška zvezna dežela z dvema in pol milijonoma prebivalcev. Po površini je peta največja (skoraj 30.000 km2), po prebivalstvu pa šele deseta in je med najredkeje poseljenimi nemškimi deželami (redkeje od Slovenije).
Poglej Vzhodna Prusija in Brandenburg
Delitve Poljske
Rusija, Prusija in Avstrija so si ozemlje poljsko-litovske skupnosti delile trikrat.
Poglej Vzhodna Prusija in Delitve Poljske
Društvo narodov
Simbol Lige narodov Društvo narodov (oziroma Liga narodov,, , ) je bila mednarodna organizacija, ustanovljena leta 10.
Poglej Vzhodna Prusija in Društvo narodov
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Poglej Vzhodna Prusija in Druga svetovna vojna
Dunajski kongres
Dunajski kongres Dunajski kongres je bil zbor veleposlanikov glavnih evropskih političnih sil, ki je potekal na Dunaju od 18. septembra 1814 do 9. junija 1815, s predsedujočim avstrijskim državnikom Klemensom Wenzlom von Metternichom.
Poglej Vzhodna Prusija in Dunajski kongres
Fašizem
Fašízem (italijansko fascismo) je totalitarni politični sistem, ki se v ožjem pomenu nanaša na desničarsko avtoritarno politično gibanje, ki je vladalo v Italiji med letoma 1922 in 1943 pod vodstvom Benita Mussolinija.
Poglej Vzhodna Prusija in Fašizem
Fevd
Frideriku I. Fevd je oblika svobodnega zájma, po katerem je fevdalizem dobil svoje ime.
Poglej Vzhodna Prusija in Fevd
Friderik I. Pruski
Friderik I., kralj v Prusiji (od 1701, prej vojvoda v Prusiji), grof marke Brandenburg (kot Friderik III.), višji komornik in volilni knez Svetega rimskega cesarstva, * 11. julij 1657, Königsberg (današnji Kaliningrad), † 25. februar 1713, Berlin.
Poglej Vzhodna Prusija in Friderik I. Pruski
Friderik II. Veliki
Friderik Grigor II.
Poglej Vzhodna Prusija in Friderik II. Veliki
Friderik Viljem I. Pruski
Friderik Viljem I., kralj v Prusiji, grof marke Brandenburg, višji komornik in volilni knez Svetega rimskega cesarstva, *14. avgust 1688, Berlin, †31. maj 1740, Potsdam.
Poglej Vzhodna Prusija in Friderik Viljem I. Pruski
Friderik Viljem III. Pruski
Friderik Viljem III. (nemško Friedrich Wilhelm III.) je bil volilni knez Brandenburga in od leta 1797 do 1840 kralj Prusije * 3. avgust 1770, Potsdam, Kraljevina Prusija, † 7. junij 1840, Berlin, Kraljevina Prusija.
Poglej Vzhodna Prusija in Friderik Viljem III. Pruski
Gdansk
Gdansk je mesto na obali Baltskega morja na severu Poljske.
Poglej Vzhodna Prusija in Gdansk
Holokavst
Holokávst (izvorno ὁλόκαυστος: hólos, »celota« in kaustós, »zažgan«), hebrejsko tudi šoa (השואה, HaShoah, dobesedno »katastrofa«), je sistematični genocid Judov, ki ga je izvajala nacistična Nemčija med drugo svetovno vojno.
Poglej Vzhodna Prusija in Holokavst
Josif Stalin
Jósif Visariónovič Stálin, izvirno ime Ióseb Besariónis dze Džugašvíli, gruzijski revolucionar in sovjetski politik, drugi voditelj Sovjetske zveze, * 18. december (ruski koledar: 6. december) 1878, Gori, Ruski imperij (danes Gruzija), † 5. marec 1953, Kuncevo pri Moskvi, Sovjetska zveza (danes Rusija).
Poglej Vzhodna Prusija in Josif Stalin
Judje
Albert Einstein ● Sigmund Freud ● Golda Meir ● Harrison Ford ● Ralph Lauren ● Steven Spielberg ● Marilyn Monroe ● Jake Gyllenhaal ● Sarah Jessica Parker Júdje (Júdi, ali Žídje in Žídi ter Izraeliti in Jevreji, kar danes velja za manj primerno; hebrejsko יהודים, jehudim) so etnično-verska skupina, ki je nastala na območju Bližnjega vzhoda in je v genetskem jedru sorodna ljudstvom Rodovitnega polmeseca.
Poglej Vzhodna Prusija in Judje
Kaliningrad
Satelitska slika Kaliningrada Kaliningrad (do leta 1945 poznano po nemškem imenu Königsberg, in nato za kratek čas kot Kjonigsberg/Кёнигсберг) je pristaniško mesto in upravno središče ruske eksklave Kaliningrajske oblasti, ki leži med Poljsko in Litvo ob Baltskem morju.
Poglej Vzhodna Prusija in Kaliningrad
Kaliningrajska oblast
Kaliningrajska oblast je oblast v Rusiji v Severozahodnem federalnem okrožju.
Poglej Vzhodna Prusija in Kaliningrajska oblast
Katolištvo
Katólištvo je ena od treh vej krščanske vere.
Poglej Vzhodna Prusija in Katolištvo
Kętrzyn
Kętrzyn (Rastenburg; predhodno Rastembork) je mesto na severovzhodu Poljske, ki je leta 2004 imelo 28.351 prebivalcev.
Poglej Vzhodna Prusija in Kętrzyn
Klajpeda
Klajpeda (ali Mimmelburg) je pomembno pristaniško mesto na vzhodni obali Baltskega morja. Po velikosti je z okoli 200.000 prebivalci tretje največje litovsko mesto in hkrati edino večje pristanišče v državi.
Poglej Vzhodna Prusija in Klajpeda
Koncentracijsko taborišče
Sobe sovjetskih koncentracijskih taborišč Gulag Koncentracijsko taborišče (kratica KT) je posebna oblika taborišča oziroma organizacije, ki množično zapira nasprotnike; v skrajni obliki pa je namenjeno tudi njihovemu organiziranemu pobijanju.
Poglej Vzhodna Prusija in Koncentracijsko taborišče
Kraljeva Prusija
Kraljeva Prusija, tudi Poljska Prusija, je bila provinca, ki je bila v skladu z določili Drugega torunjskega miru, s katerim se je končala trinajstletna vojna med Poljsko in Tevtonskim viteškim redom, leta 1466 priključena k Poljski.
Poglej Vzhodna Prusija in Kraljeva Prusija
Kraljevina Poljska
Kraljevina Poljska (Królestwo Polskie; latinsko Regnum Poloniae) se lahko nanaša na.
Poglej Vzhodna Prusija in Kraljevina Poljska
Kraljevo vojno letalstvo
Kraljevo vojno letalstvo (uradna kratica RAF) je vojno letalstvo Združenega kraljestva.
Poglej Vzhodna Prusija in Kraljevo vojno letalstvo
Krščanstvo
Znak krščanstvaZgodnji kristjani so pri srečanju z drugimi verniki narisali lok in, če je druga oseba delila enako vero, so narisali drugi lok, ki sta skupaj predstavljala ribo ali ihtis, ki je eno od znamenj krščanstva. Krščánstvo je monoteistična religija, ena od dvanajstih glavnih svetovnih religij, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa.
Poglej Vzhodna Prusija in Krščanstvo
Križarske vojne
prvo križarsko vojno Križarske vojne so bili vojaški podvigi Latinske rimokatoliške cerkve od sredine srednjega veka vse do konca poznega srednjega veka.
Poglej Vzhodna Prusija in Križarske vojne
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Vzhodna Prusija in Latinščina
Latvijci
Latvijci, tudi Letonci, Leti ali Lotiši, (latvijsko latvieši, litovsko leţlizt) so baltski narod, ki živi na območju današnje republike Latvije, nekoč dela nekdanje Sovjetske zveze.
Poglej Vzhodna Prusija in Latvijci
Lemki
Lemki (rusinsko Лeмкы, Lemkŷ, poljsko Łemkowie, ukrajinsko Лемки, Lemki) so etnična skupina, naseljena v regiji Lemko (rusinsko Лемковина, Lemkovina, ukrajnsko Лемківщина, Lemkivščina) v Karpatih in Zakarpatju od Ukrajine in Slovaške do Poljske.
Poglej Vzhodna Prusija in Lemki
Leonid Brežnjev
Leonid Iljič Brežnjev, sovjetski komunist, državnik in politik, * 19. december 1906, Kamensko, Ruski imperij (zdaj Kamjanske, Ukrajina), † 10. november 1982, Moskva, Sovjetska zveza.
Poglej Vzhodna Prusija in Leonid Brežnjev
Leopold I. Habsburški
Leopold I. Habsburški, rimsko-nemški cesar (1658), kralj Ogrske (1655), Češke (1656), Hrvaške in Slavonije (1657), * 9. junij 1640, Dunaj, † 5. maj 1705, Dunaj.
Poglej Vzhodna Prusija in Leopold I. Habsburški
Litovščina
Litovščina nekoč litvanščina (litovsko lietuvių kalba) je uradni jezik v Litvi in eden izmed uradnih jezikov Evropske unije.
Poglej Vzhodna Prusija in Litovščina
Litovci
Litovci (ednina lietuvis/lietuvė, stara poimeovanja v knjižni slovenščini Litvanci, Litvanka, litvanski) so baltska etnična skupina, katere narodna država je Litva.
Poglej Vzhodna Prusija in Litovci
Litva
Litva (litovsko Lietuva), uradno Republika Litva (litovsko Lietuvos Respublika), je država v severni Evropi in najjužnejša od treh baltskih držav.
Poglej Vzhodna Prusija in Litva
Luteranstvo
Lutrova vrtnica, simbol luteranstva Martin Luther Luteranstvo (ali luteranizem) je krščansko reformacijsko gibanje, ki ga je začel Martin Luter.
Poglej Vzhodna Prusija in Luteranstvo
Maksimilijan II. Habsburški
Maksimilijan II.
Poglej Vzhodna Prusija in Maksimilijan II. Habsburški
Nacionalsocialistična nemška delavska stranka
Nacionalsocialistična nemška delavska stranka (nemško Nationalsozialistische Deutsche Arbeiterpartei; krajše nacistična stranka, NSDAP) je bila skrajna nacionalistična, fašistična in protidemokratična politična stranka, ki je delovala v Nemčiji v prvi polovici 20. stoletja.
Poglej Vzhodna Prusija in Nacionalsocialistična nemška delavska stranka
Napoleon Bonaparte
Napoléon Bonaparte, francoski vojaški in politični vodja, general in cesar Napoleon I., * 15. avgust 1769, Ajaccio, Korzika, Francija, † 5. maj 1821, Sveta Helena.
Poglej Vzhodna Prusija in Napoleon Bonaparte
Nemščina
Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.
Poglej Vzhodna Prusija in Nemščina
Nemška demokratična republika
Nemška demokratična republika, s kratico NDR (navadno krajšano kot DDR), pogovorno znana kot Vzhodna Nemčija, je bila socialistična država, ki je nastala po 2. svetovni vojni leta 1949 na sovjetskem okupacijskem območju na vzhodnem ozemlju današnje Nemčije.
Poglej Vzhodna Prusija in Nemška demokratična republika
Nemško cesarstvo
Nemško cesarstvo (uradno nemško Deutsches Reich - Nemška država) oziroma drugi rajh je obstajalo v letih 1871-1918.
Poglej Vzhodna Prusija in Nemško cesarstvo
Nemci
Némci (nemško die Deutschen) so narod ljudi nemškega rodu, se pravi tistih, ki pripadajo dediščini nemške kulture.
Poglej Vzhodna Prusija in Nemci
Poljaki
Poljaki so slovanski narod, ki živi predvsem na Poljskem in govori poljščino.
Poglej Vzhodna Prusija in Poljaki
Poljščina
Póljščina (poljsko język polski,, polszczyzna ali enostavno polski) je jezik, ki je del slovanske veje indoevropske jezikovne družine.
Poglej Vzhodna Prusija in Poljščina
Poljska
Republika Poljska je obmorska država v Srednji Evropi, leži med Nemčijo na zahodu, Češko in Slovaško na jugu, Ukrajino in Belorusijo na vzhodu, ter Baltskim morjem, Litvo in Rusijo (v obliki kaliningrajske eksklave) na severu.
Poglej Vzhodna Prusija in Poljska
Poljski koridor
Poljski koridor je bilo območje na skrajnem severu sedanje Poljske, ki je obstajalo med letoma 1920 in 1939.
Poglej Vzhodna Prusija in Poljski koridor
Pomorjansko
Pomorjansko (poljsko Pomorze, nemško Pommern) je zgodovinska regija na južni obali Baltskega morja v srednji Evropi, razdeljena med Poljsko in Nemčijo.
Poglej Vzhodna Prusija in Pomorjansko
Porenje
Porenje (nemško Rheinland, francosko Rhénanie) je ime, ki se uporablja za nenatančno opredeljeno območje zahodne Nemčije vzdolž Rena, predvsem njegov srednji del.
Poglej Vzhodna Prusija in Porenje
Porurje
Porurje (nemško Ruhrgebiet) ali okrožje Porurje, regija Porurje ali dolina reke Ruhr je policentrično urbano območje v Severnem Porenju - Vestfaliji v Nemčiji.
Poglej Vzhodna Prusija in Porurje
Potsdamska konferenca
Andrej Gromiko, državni sekretar ZDA James F. Byrnes in sovjetski zunanji minister Vjačeslav Molotov. Druga vrsta: Trumanov pomočnik Harry Vaughan, ruski prevajalec Charles Bohlen, Trumanov pomočnik James K. Vardaman, Jr. in Charles Griffith Ross Stalin, Truman in Churchill na potsadmski konferenci Clement Attlee, Harry Truman in Josif Stalin na potsadmski konferenci Potsdamska konferenca je potekala na Cecilienhofu, domu princa Wilhelma Hohenzollerna, v Potsdamu, Nemčija, od 17.
Poglej Vzhodna Prusija in Potsdamska konferenca
Protestantizem
Protestantizem je krščansko gibanje, ki priznava Sveto pismo za edino avtoriteto in se je v času reformacije v srednji do pozni renesansi v Evropi odcepilo od rimskokatoliške cerkve.
Poglej Vzhodna Prusija in Protestantizem
Prusi
Baltska plemena okrog leta 1200; meje med njihovimi ozemlji so približne. Prusi je skupen naziv za baltska plemena, ki so do srednjega veka živela ob spodnji Visli in Njemenu.
Poglej Vzhodna Prusija in Prusi
Prusija
Različna ozemlja in vladavine z imenom Prusija so podane v Prusija (razločitev) Prusija, monarhija brandenburških Hohenzollerjev, od leta 1918 republika (Freistaat) v okviru Weimarske republike.
Poglej Vzhodna Prusija in Prusija
Pruski poklon
Jan Matejko: ''Pruski poklon'' Pruski poklon ali Pruski davek (nemško Preußische Huldigung, poljsko hołd pruski) je bil uradna umestitev Alberta Pruskega za vojvodo poljskega fevda Vojvodine Prusije.
Poglej Vzhodna Prusija in Pruski poklon
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti.
Poglej Vzhodna Prusija in Prva svetovna vojna
Rdeča armada
Petrograd, 1921 Rdéča armáda (rusko Рабоче-крестьянская Красная армия (РККА), dobesedno Delavsko-kmečka rdeča armada; kratica RA oziroma RKKA) je bila vojska Sovjetske zveze od leta 1918 do 1946.
Poglej Vzhodna Prusija in Rdeča armada
Reformacija
Reformácija je bilo versko, kulturno in politično gibanje v 16. stoletju, katerega cilj je bila preureditev rimskokatoliške Cerkve.
Poglej Vzhodna Prusija in Reformacija
Ruščina
Rúščina (ру́сский язы́к (rússkij jazýk)) je jezik, ki se skupaj z ukrajinščino in beloruščino umešča v vzhodnoslovansko podskupino slovanskih jezikov.
Poglej Vzhodna Prusija in Ruščina
Rusi
Rúsi (rusko ру́сские; zastarelo великоро́ссы - Velikorúsi) so vzhodnoslovanski narod, ki živi v Rusiji in v drugih državah nekdanje Sovjetske zveze.
Poglej Vzhodna Prusija in Rusi
Ruski imperij
Rúski impêrij (sodobno; starejše Россійская Имперія, in tudi sodobno, ali) je bila država, ki je obstajala med letoma 1721 in 1917.
Poglej Vzhodna Prusija in Ruski imperij
Rusko carstvo
Za čas pred letom 1547 glej Moskovska velika kneževina, za čas po letu 1721 glej Ruski imperij.
Poglej Vzhodna Prusija in Rusko carstvo
Schlieffnov načrt
Schlieffnov načrt s predvidenimi francoskimi protiukrepi Schlieffnov načrt je bil strateški načrt nemškega generalštaba pred prvo svetovno vojno (leta 1905), katerega glavni namen je bil vojaški poraz tako Francije kot Rusije, njegov načrt bojevanja pa je predvideval tudi, da ne bosta odprti obe fronti istočasno.
Poglej Vzhodna Prusija in Schlieffnov načrt
Sedemletna vojna
Sedemletna vojna, vojna med dvema koalicijama evropskih držav, ki je v letih 1756 - 1763 potekala istočasno v Evropi in v prekomorskih kolonijah.
Poglej Vzhodna Prusija in Sedemletna vojna
Sovjetsk
Sovjetsk, staro ime Tilzit je mesto v Kaliningrajski oblasti v Rusiji.
Poglej Vzhodna Prusija in Sovjetsk
Sovjetska zveza
Zveza sovjetskih socialističnih republik (ZSSR ali Sovjetska zveza; Sojuz sovjetskih socialističeskih respublik, SSSR zapisano v cirilici kot Сою́з Сове́тскихСоциалисти́ческихРеспу́блик) je bila formalna zveza (federacija) socialističnih republik, ki je obstajala od leta 1922 do leta 1991.
Poglej Vzhodna Prusija in Sovjetska zveza
Staufovci
Staufovci ali Hohenstaufovci (nemško Hohenstaufen, tudi Staufer ali Staufen) so bili dinastija nemških kraljev (1138–1254), ki so vladali v srednjem veku v Nemčiji in tudi v Kraljevini Siciliji (1194–1268).
Poglej Vzhodna Prusija in Staufovci
Sturmabteilung
Simbol SA (slovensko Jurišni oddelek; kratica SA) je bila paravojaška organizacija pod okriljem NSDAP.
Poglej Vzhodna Prusija in Sturmabteilung
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Poglej Vzhodna Prusija in Sveto rimsko cesarstvo
Tevtonski viteški red
Red tevtonskih vitezov bolnišnice svete Marije Jeruzalemske (ali Deutscher Orden), znan še kot nemški viteški red, križniki, tevtonski vitezi je bil nekdaj katoliški viteški red, ki je bil ustanovljen v Sveti deželi med tretjo križarsko vojno, danes pa je zgolj katoliški verski red.
Poglej Vzhodna Prusija in Tevtonski viteški red
Tlačanstvo
Oblačila sužnjev ali tlačanov od 6. do 12. stoletja Tlačanstvo je bila oblika fevdalnega odnosa med fevdalcem in podložnikom (kmetom), ki je temeljil na tlaki: prisilnem delu za zemljiškega gospoda.
Poglej Vzhodna Prusija in Tlačanstvo
Ukrajinci
Ukrajinci so vzhodnoslovanski narod, ki živi na območju današnje Ukrajine; pomembne manjšine pa so v sosednjih državah (Rusija, Belorusija, Poljska, Moldavija, Romunija, Madžarska) ter drugje (ZDA, Kanada).
Poglej Vzhodna Prusija in Ukrajinci
Velika severna vojna
Velika severna vojna – tudi velika nordijska vojna – je bila vojna za prevlado na območju Baltskega morja v severni, srednji in vzhodni Evropi med leti 1700 in 1721. Tri zaveznice, Rusko cesarstvo in dve osebni uniji Saška-Poljska in Danska-Norveška, so marca 1700 napadle Švedsko kraljestvo, ki mu je kraljeval osemnajstletni kralj Karl XII.
Poglej Vzhodna Prusija in Velika severna vojna
Versajska mirovna pogodba
''Vidoeposnetek podpisa Versajske pogodbe'' Versajska mirovna pogodba je ena od pogodb, s katerimi se je formalno končala prva svetovna vojna.
Poglej Vzhodna Prusija in Versajska mirovna pogodba
Viljem II. Nemški
Viljem II., zadnji nemški cesar in zadnji pruski kralj, na oblasti od 1888 do 1918, * 27. januar 1859, Berlin, Prusija † 4. junij 1941, Doorn, Nizozemska.
Poglej Vzhodna Prusija in Viljem II. Nemški
Wehrmacht
Wehrmacht (tudi vêrmaht) (nemško »Obrambne sile«) je bil naziv za nemške oborožene sile od 1935 do 1945.
Poglej Vzhodna Prusija in Wehrmacht
Weimarska republika
Weimarska republika je neuradno ime za republiko Nemčijo, ki je nastala po 1. svetovni vojni.
Poglej Vzhodna Prusija in Weimarska republika
Wilhelm Gustloff (ladja)
Wilhelm Gustloff v pristanišču. MV Wilhelm Gustloff je bila nemška potniška ladja, imenovana po vodji podružnice nacionalsocialistične stranke v Švici, Nemcu, Wilhelmu Gustloffu (1895-1936).
Poglej Vzhodna Prusija in Wilhelm Gustloff (ladja)
Winston Churchill
The Right Honourable sir Winston Leonard Spencer Churchill, britanski novinar, častnik, državnik, slikar, pisatelj, nobelovec, * 30. november 1874, Blenheim Palace, Woodstock, grofija Oxfordshire, Anglija, † 24. januar 1965, London.
Poglej Vzhodna Prusija in Winston Churchill
Zvezna republika Nemčija (1949–1990)
Zahodna Nemčija je bilo kratko ime za Zvezno republiko Nemčijo od leta 1949 do 1990, ko še ni vključevala vzhodnih delov Nemčije.
Poglej Vzhodna Prusija in Zvezna republika Nemčija (1949–1990)