Kazalo
53 odnosi: Armenija, Azerbajdžan, Boljševiki, Buhara, Cirilica, De iure - de facto, Finska, Gospodarstvo, Gruzija, Himna Sovjetske zveze, Hiva, Internacionala, Komunistična partija Sovjetske zveze, Latvijska sovjetska socialistična republika, Litovska sovjetska socialistična republika, Mihail Gorbačov, Nikolaj II. Ruski, Oktobrska revolucija, Politična represija v Sovjetski zvezi, Politika, Politika Sovjetske zveze, Poljska, Površina, Prebivalstvo, Prva svetovna vojna, Razpad Sovjetske zveze, Rdeča armada, Republika, Ruščina, Rusija, Ruska državljanska vojna, Ruska sovjetska federativna socialistična republika, Ruski imperij, Sankt Peterburg, Seznam predsednikov Sovjetske zveze, Seznam propadlih držav, Skupnost neodvisnih držav, Sovjetski vojni zločini, Sputnik 1, Ukrajinska sovjetska socialistična republika, Vladimir Lenin, 1. januar, 19. avgust, 1917, 1922, 1945, 1957, 1991, 1992, 30. december, ... Razširi indeks (3 več) »
- Bivše države v Evropi
- Bivše socialistične republike
- Bivši imperiji
Armenija
Republika Armenija je celinska država v južnem Zakavkazju, ozemeljskem pasu med Črnim morjem in Kaspijskim jezerom.
Poglej Sovjetska zveza in Armenija
Azerbajdžan
Azerbajdžan (Azərbaycan), uradno Republika Azerbajdžan, je transkontinentalna država na meji med Vzhodno Evropo in zahodno Azijo.
Poglej Sovjetska zveza in Azerbajdžan
Boljševiki
Boris Mihajlovič Kustodijev, ''Boljševik'', Olje na platnu, 1920, Državna galerija Tretjakova, Moskva Boljševíki so bili frakcija marksistične Ruske socialdemokratske delavske stranke, ki so prevzeli oblast v oktobrski revoluciji leta 1917.
Poglej Sovjetska zveza in Boljševiki
Buhara
Buhara je tretje največje mesto v Uzbekistanu. Leta 1991 je bila Buhara vključena na seznam svetovne dediščine UNESCO. Leta 1997 se je odvijala, pod njegovim pokroviteljstvom, 2500. obletnica nastanka mesta. Buhara je edinstven kulturni center vzhoda. Je kraj, kjer so delovali izjemni islamski znanstveniki, filozofi, pesniki in islamski učenjaki, kot so Ibn Sina, Rudaki, Firdousi, Imam Bukhari in drugi.
Poglej Sovjetska zveza in Buhara
Cirilica
Novgoroda Cirílica je abecedna pisava, ki jo za zapis uporablja sedem slovanskih jezikov (bolgarski, makedonski, srbski, ruski, beloruski, ukrajinski in rusinski), do nedavnega pa tudi mongolščina, moldavščina v Transnistriji ter vrsta neslovanskih jezikov na ozemlju Ruske federacije in nekdanje Sovjetske zveze.
Poglej Sovjetska zveza in Cirilica
De iure - de facto
De iure in de facto sta dve protipomenski latinski frazi, ki se uporabljata za pojasnitev pravnega in dejanskega stanja neke osebe ali stvari.
Poglej Sovjetska zveza in De iure - de facto
Finska
Republika Finska (finsko: Suomi, švedsko: Finland) je obmorska Nordijska država, ki na jugozahodu meji na Baltsko morje, na jugovzhodu na Finski zaliv, na zahodu na Botniški zaliv.
Poglej Sovjetska zveza in Finska
Gospodarstvo
Gospodarstvo je sestavljeno iz ekonomskega sistema neke države ali pokrajine, delovne sile, kapitala in zemeljskih virov ter gospodarskih subjektov, ki sodelujejo v družbeni proizvodnji, izmenjavi, distribuciji in porabi blaga in storitev na tem območju.
Poglej Sovjetska zveza in Gospodarstvo
Gruzija
Grúzija (საქართველო, prečrkovano Sakartvelo) je država v zahodnem Zakavkazju, ob vzhodni obali Črnega morja.
Poglej Sovjetska zveza in Gruzija
Himna Sovjetske zveze
Himna Sovjetske zveze (rusko Гимн Советского Союза, Gimn Sovetskogo sojuza) je bila državna himna Sovjetske zveze.
Poglej Sovjetska zveza in Himna Sovjetske zveze
Hiva
Umetnost in arhitektura sta v Itčan Kali izjemna Hiva (uzbeško Xiva, cirilsko Хива; tudi Chiwa ali Khiva) je mesto v današnjem Uzbekistanu.
Poglej Sovjetska zveza in Hiva
Internacionala
Pesem ''L'Internationale'' je spisal Eugène Pottier (1816–1887) junija 1871,...... Pierre De Geyter (1848–1932) pa jo je uglasbil leta 1888. Internacionala (tudi Mednarodna) je himna socialističnega delavskega gibanja.
Poglej Sovjetska zveza in Internacionala
Komunistična partija Sovjetske zveze
Spominska znamka ob 16. kongresu KPSS Zbornik resolucij in sklepov KPSS, (1898-1953) Komunístična pártija Sovjétske zvéze (KPSZ, Коммунистическая партия Советского Союза) je bila edina dovoljena politična stranka v Sovjetski zvezi in najpomembnejša politična sila v tej državi.
Poglej Sovjetska zveza in Komunistična partija Sovjetske zveze
Latvijska sovjetska socialistična republika
Latvijska sovjetska socialistična republika (Latvijskaja Sovjetskaja Socialističeskaja Respublika) je bila ena od sestavnih republik ZSSR, ki je obstajala v letih 1940–1941 in 1944–1990.
Poglej Sovjetska zveza in Latvijska sovjetska socialistična republika
Litovska sovjetska socialistična republika
Litovska sovjetska socialistična republika je bila ena od sestavnih republik ZSSR, ki je obstajala v letih 1940–1941 in 1944–1990.
Poglej Sovjetska zveza in Litovska sovjetska socialistična republika
Mihail Gorbačov
Mihail Sergejevič Gorbačov (IPA), ruski politik in pravnik, nobelovec, * 2. marec 1931, Privolno, Stavropolski okraj, Sovjetska zveza, † 30. avgust 2022, Moskva, Rusija.
Poglej Sovjetska zveza in Mihail Gorbačov
Nikolaj II. Ruski
Nikolaj II.
Poglej Sovjetska zveza in Nikolaj II. Ruski
Oktobrska revolucija
Kremlju, Moskva, 1917 Oktobrska revolucija je razširjen naziv za vstajo v Petrogradu v noči iz 24.
Poglej Sovjetska zveza in Oktobrska revolucija
Politična represija v Sovjetski zvezi
Sovjetske zveze. Skozi zgodovino Sovjetske zveze (1917–1991) je milijone ljudi trpelo politično represijo, ki se je začela od Leninove oktobrske revolucije leta 1917.
Poglej Sovjetska zveza in Politična represija v Sovjetski zvezi
Politika
Politika izhaja iz grške besede polis (mestna država) in besede kratein (oblast, moč, vladati - v ožjem smislu) je usmerjanje družbe s pomočjo države.
Poglej Sovjetska zveza in Politika
Politika Sovjetske zveze
Sovjetske zveze. Politika Sovjetske zveze je potekala v okviru zvezne enostrankarske sovjetske socialistične republike, za katero je bila značilna nadrejena vloga Komunistične partije Sovjetske zveze, edine stranke, ki jo je ustava dovolila v parlamentu.
Poglej Sovjetska zveza in Politika Sovjetske zveze
Poljska
Republika Poljska je obmorska država v Srednji Evropi, leži med Nemčijo na zahodu, Češko in Slovaško na jugu, Ukrajino in Belorusijo na vzhodu, ter Baltskim morjem, Litvo in Rusijo (v obliki kaliningrajske eksklave) na severu.
Poglej Sovjetska zveza in Poljska
Površina
Površína je v geometriji merilo za velikost ploskve.
Poglej Sovjetska zveza in Površina
Prebivalstvo
Zemljevid držav po številu prebivalstva Prebiválstvo je skupnost ljudi, ki živijo na nekem območju in tvorijo etnično, rasno ali narodno enoto.
Poglej Sovjetska zveza in Prebivalstvo
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti.
Poglej Sovjetska zveza in Prva svetovna vojna
Razpad Sovjetske zveze
Zastava Sovjetske zveze Razpad Sovjetske zveze je bil proces notranjega razpada znotraj Sovjetske zveze (ZSSR), ki je povzročil konec njenega obstoja kot suverene države.
Poglej Sovjetska zveza in Razpad Sovjetske zveze
Rdeča armada
Petrograd, 1921 Rdéča armáda (rusko Рабоче-крестьянская Красная армия (РККА), dobesedno Delavsko-kmečka rdeča armada; kratica RA oziroma RKKA) je bila vojska Sovjetske zveze od leta 1918 do 1946.
Poglej Sovjetska zveza in Rdeča armada
Republika
Republika je oblika vladavine v državi, kjer vodja države ni monarh.
Poglej Sovjetska zveza in Republika
Ruščina
Rúščina (ру́сский язы́к (rússkij jazýk)) je jezik, ki se skupaj z ukrajinščino in beloruščino umešča v vzhodnoslovansko podskupino slovanskih jezikov.
Poglej Sovjetska zveza in Ruščina
Rusija
Rusija (Rossíja; izgovarjava) ali Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; (v ruščini)) je država, ki se razteza od Vzhodne Evrope do Severne Azije.
Poglej Sovjetska zveza in Rusija
Ruska državljanska vojna
avstro-ogrske vojske aprila 1918 Ruska državljanska vojna je bila državljanska vojna, ki je potekala na področju Ruskega imperija oziroma novoustanovljene Ruske sovjetske federativne socialistične republike (RSFSR) med letoma 1918 in 1922 ter je bila neposredna posledica ruske revolucije.
Poglej Sovjetska zveza in Ruska državljanska vojna
Ruska sovjetska federativna socialistična republika
Ruska sovjetska federativna socialistična republika (prvotno Ruska socialistična federativna sovjetska republika;; kratica RSFSR) je bilo uradno ime ruske države pod vladavino Leninovih boljševikov v letih 1917/18 do 1922, nato pa je postala ena izmed zveznih republik Sovjetske zveze (v letih 1922-1991).
Poglej Sovjetska zveza in Ruska sovjetska federativna socialistična republika
Ruski imperij
Rúski impêrij (sodobno; starejše Россійская Имперія, in tudi sodobno, ali) je bila država, ki je obstajala med letoma 1721 in 1917.
Poglej Sovjetska zveza in Ruski imperij
Sankt Peterburg
Sankt Peterburg (rusko Санкт-Петербург – Sankt-Peterbúrg), v preteklosti znan kot Petrograd (1914–1924) in Leningrad (1924–1991), je mesto ob reki Nevi, na začetku Finskega zaliva v Baltskem morju.
Poglej Sovjetska zveza in Sankt Peterburg
Seznam predsednikov Sovjetske zveze
Zveza sovjetskih socialističnih republik (ZSSR) formalno sicer ni imela funckije predsednika (preden jo je leta 1990, malo pred njenim razpadom, uvedel Gorbačov in se dal nanjo neposredno izvoliti), a je vselej obstajal voditelj, ki je lahko imel različne funcije ali kombinacijo le-teh in je bil najvplivnejši človek v Sovjetski zvezi.
Poglej Sovjetska zveza in Seznam predsednikov Sovjetske zveze
Seznam propadlih držav
Seznam držav, ki ne obstajajo več (so propadle, razpadle...).
Poglej Sovjetska zveza in Seznam propadlih držav
Skupnost neodvisnih držav
Zastava Skupnosti neodvisnih držav Skupnost neodvisnih držav Skupnost neodvisnih držav je ohlapno združenje 12 držav, nekdanjih republik oz.
Poglej Sovjetska zveza in Skupnost neodvisnih držav
Sovjetski vojni zločini
Katinskem pokolu leta 1940 Sovjetski vojni zločini in zločini proti človeštvu, so bili zločini, ki jih je storila Sovjetska zveza in njene oborožene sile, od leta 1919 do razpada države leta 1991, kar vključuje dejanja, ki jih je storila Rdeča armada (pozneje imenovano sovjetska armada), kot tudi dejanja, ki jih je storila sovjetska tajna policija NKVD.
Poglej Sovjetska zveza in Sovjetski vojni zločini
Sputnik 1
Maketa Sputnika 1 Sputnik 1 (Sopotnik 1, kodna označba PS-1 (ПС-1), Простейший Спутник-1, Osnovni Sopotnik-1) je bil prvi Zemljin umetni satelit, prvi iz niza sovjetskih satelitov Sputnik.
Poglej Sovjetska zveza in Sputnik 1
Ukrajinska sovjetska socialistična republika
Ukrajinska sovjetska socialistična republika (Ukrajinska SSR;, Ukrajin'ska Radjan'ska Socialistyčna Respublika, kratica УРСР, URSR;, kratica УССР, USSR), znana tudi kot Sovjetska Ukrajina, je bila ena od republik Sovjetske zveze od njene ustanovitve leta 1922 do razpada leta 1991.
Poglej Sovjetska zveza in Ukrajinska sovjetska socialistična republika
Vladimir Lenin
Vladímir Iljíč Uljánov - Lénin (rusko Владимир Ильич Ульянов - Ленин), ruski revolucionar, vodja boljševikov, prvi voditelj Sovjetske zveze, utemeljitelj leninizma, * 22. april (julijanski koledar: 10. april) 1870, Simbirsk, Ruski imperij, † 21.
Poglej Sovjetska zveza in Vladimir Lenin
1. januar
1.
Poglej Sovjetska zveza in 1. januar
19. avgust
19.
Poglej Sovjetska zveza in 19. avgust
1917
1917 (MCMXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Sovjetska zveza in 1917
1922
1922 (MCMXXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Sovjetska zveza in 1922
1945
1945 (MCMXLV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Sovjetska zveza in 1945
1957
1957 (MCMLVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Sovjetska zveza in 1957
1991
1991 (MCMXCI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Sovjetska zveza in 1991
1992
1992 (MCMXCII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Sovjetska zveza in 1992
30. december
30.
Poglej Sovjetska zveza in 30. december
4. oktober
4.
Poglej Sovjetska zveza in 4. oktober
7. november
7.
Poglej Sovjetska zveza in 7. november
9. maj
9.
Poglej Sovjetska zveza in 9. maj
Glej tudi
Bivše države v Evropi
Bivše socialistične republike
Bivši imperiji
Prav tako znan kot SSSR, Sovjeti, ZSSR, Zveza sovjetskih socialističnih republik.