Odpri v Google MapsKazalo
104 odnosi: Abas I. Veliki, Abasidski kalifat, Ahemenidsko cesarstvo, Aleksander Veliki, Aras (reka), Armenščina, Armenci, Armenija, Atropatena, Avarščina, Avtoritarnost, Azerbajdžanščina, Azerbajdžanci, Azerbajdžanski manat, Azohške jame, Šiitizem, Širvanšahova palača, Baku, BBC, Blatni vulkani Azerbajdžana, Bližnji vzhod, Bronasta doba, Cahurščina, Center Hejdarja Alijeva, Cizeliranje (umetnost), Dagestan, De iure - de facto, Dede Korkut, Deviški stolp (Baku), Državna univerza v Bakuju, Druga svetovna vojna, Gazela (pesem), Gibanje neuvrščenih, Gjumri, Gorski Karabah, Gospodarski razvoj, Graviranje, Gruzija, Hejdar Alijev, Ilham Alijev, Indeks človekovega razvoja, Indoevropski jeziki, Iran, Iranski jeziki, Islam, Kadžari, Kamena doba, Karabaški konj, Kaspijsko jezero, Klekljanje, ... Razširi indeks (54 več) »
- Azijske države
- Celinske države
- Evropske države
- Jugozahodnoazijske države
- Kavkaz
- Republike
Abas I. Veliki
Abas I. Veliki Abas I. Veliki, perzijski šah, * 27. januar, 1571, Herat, Afganistan, † 19. januar, 1629, Mazandaran, Perzija.
Poglej Azerbajdžan in Abas I. Veliki
Abasidski kalifat
Abadidski kalifat (arabsko الخلافة العباسية, DIN al-Khilāfah al-'Abbāsīyyah) je bil tretji islamski kalifat po preroku Mohamedu.
Poglej Azerbajdžan in Abasidski kalifat
Ahemenidsko cesarstvo
Ahemenidsko Perzijsko cesarstvo (perzijsko: هخامنشیان, staroperzijski Haxâmanešiyan) je bilo prvo Perzijsko cesarstvo, ki je od leta 550.
Poglej Azerbajdžan in Ahemenidsko cesarstvo
Aleksander Veliki
Aleksander III.
Poglej Azerbajdžan in Aleksander Veliki
Aras (reka)
Aras ali Araxes je reka, ki izvira v Turčiji in nato teče vzdolž meje med Turčijo in Armenijo, med Turčijo in območjem Nahičevan v Azerbajdžanu, med Iranom in Azerbajdžanom in Armenijo ter na koncu skozi Azerbajdžan do reke Kure.
Poglej Azerbajdžan in Aras (reka)
Armenščina
Arménščina velja za samostojno vejo indoevropskih jezikov s precej neindoevropskimi prvinami, ki se (je) govori(l) na območju Kavkaza in Male Azije in Perzije.
Poglej Azerbajdžan in Armenščina
Armenci
Armenci so narod oz.
Poglej Azerbajdžan in Armenci
Armenija
Republika Armenija je celinska država v južnem Zakavkazju, ozemeljskem pasu med Črnim morjem in Kaspijskim jezerom.
Poglej Azerbajdžan in Armenija
Atropatena
Atropatena (perzijsko اترپتکان) Atropatkan ali Atorpatkan, antično kraljestvo, katerega so v 4.
Poglej Azerbajdžan in Atropatena
Avarščina
Avarščina (avar. магIарул мацI) je jezik kavkaških Avarcev.
Poglej Azerbajdžan in Avarščina
Avtoritarnost
EIU leta 2020. Države, v katerih vladajo avtoritarni sistemi, so prikazane z rdečo. Avtoritarnost je oblika vladanja za katero je značilna močna centraliziranost in omejene politične svoboščine.
Poglej Azerbajdžan in Avtoritarnost
Azerbajdžanščina
Azerbajdžánščina, azerščina ali azerbajdžanska turščina je jezik iz turške skupine jezikov.
Poglej Azerbajdžan in Azerbajdžanščina
Azerbajdžanci
Plesalke v narodnih nošah Azerbajdžanci ali Azeri so turški narod, ki živi v Azerbajdžanu in severnem Iranu (Južni Azerbejdžan), pa tudi širše od Kavkaza do Iranske planote.
Poglej Azerbajdžan in Azerbajdžanci
Azerbajdžanski manat
Azerbajdžanski manat (iso koda: AZN, simbol: ₼) je od leta 1992 uradna valuta na ozemlju Republike Azerbajdžan, razen v regiji Gorski Karabah.
Poglej Azerbajdžan in Azerbajdžanski manat
Azohške jame
Azohške jame ali Azihške jame (armensko Ազոխիարանձավ, azerbajdžansko Azıx mağarası) je kompleks šestih jam, znan kot bivališče prazgodovinskih ljudi.
Poglej Azerbajdžan in Azohške jame
Šiitizem
Šiitizem (arabsko, perzijsko شیعه) je manjša od obeh glavnih ločin islama, ki ji sledi nekje med 10 in 15 % muslimanov na svetu.
Poglej Azerbajdžan in Šiitizem
Širvanšahova palača
Širvanšahova palača (azerbajdžansko: Şirvanşahlar Sarayı, perzijsko کاخ شروانشاهان) je palača iz 15.
Poglej Azerbajdžan in Širvanšahova palača
Baku
Baku (ali) je glavno mesto Azerbajdžana in največje mesto v državi.
Poglej Azerbajdžan in Baku
BBC
British Broadcasting Corporation (kratica BBC) je britanska producentska korporacija.
Poglej Azerbajdžan in BBC
Blatni vulkani Azerbajdžana
V Azerbajdžanu je več blatnih vulkanov kot kjerkoli na svetu, široko razširjenih po vsej državi.
Poglej Azerbajdžan in Blatni vulkani Azerbajdžana
Bližnji vzhod
Zemljevid politične razdelitve Bližnjega vzhoda (2003) z vrisanimi prometnimi povezavami Blížnji vzhòd je zgodovinska, geografska, kulturna in politična regija, ki navadno obsega države Jugozahodne Azije in Egipt v Severni Afriki.
Poglej Azerbajdžan in Bližnji vzhod
Bronasta doba
Muséum de Toulouse Bronasta doba je doba v razvoju civilizacij med letoma 2300 in 800 pr.n. št., v kateri so z najnaprednejšimi metalurškimi postopki uspeli pridobiti baker iz surove rude in mu primešali zmesi ter tako dobili bron.
Poglej Azerbajdžan in Bronasta doba
Cahurščina
Cahurščina je eden lezginskih jezikov, ki spadajo v naško-dagestansko skupino kavkaških jezikov.
Poglej Azerbajdžan in Cahurščina
Center Hejdarja Alijeva
Center Hejdarja Alijeva je 57.500 m² velik stavbni kompleks v Bakuju v Azerbajdžanu, ki ga je zasnovala iraško-britanska arhitektka Zaha Hadid in je znan po svoji značilni arhitekturi in fluidnem, ukrivljenem slogu brez ostrih kotov.
Poglej Azerbajdžan in Center Hejdarja Alijeva
Cizeliranje (umetnost)
Cizeliranje (Repoussé ali repoussage) je krasilna tehnika površinske obdelave kovinske pločevine, pri kateri se jo oblikuje s kladivci, dletci in kovaškimi nastavki s hrbtne strani, da se ustvari zasnova z nizkim reliefom.
Poglej Azerbajdžan in Cizeliranje (umetnost)
Dagestan
Dagestan (uradno Republika Dagestan) je avtonomna in suverena republika Ruske federacije v Severnokavkaškem federalnem okrožju.
Poglej Azerbajdžan in Dagestan
De iure - de facto
De iure in de facto sta dve protipomenski latinski frazi, ki se uporabljata za pojasnitev pravnega in dejanskega stanja neke osebe ali stvari.
Poglej Azerbajdžan in De iure - de facto
Dede Korkut
Knjiga Dede Korkut ali Knjiga Korkut Ata (azerbajdžansko Kitabi-Dədə Qorqud, کتاب دده قورقود, turkmensko Kitaby Dädem Gorkut, turško Dede Korkut Kitabı) je najbolj znana med epskimi zgodbami Oguških Turkov.
Poglej Azerbajdžan in Dede Korkut
Deviški stolp (Baku)
Deviški stolp (azerbajdžansko Qız qalası) je spomenik iz 12.
Poglej Azerbajdžan in Deviški stolp (Baku)
Državna univerza v Bakuju
Državna univerza v Bakuju (azerbajdžansko Bakı Dövlət Universiteti (BDU)) je javna univerza v Bakuju v Azerbajdžanu.
Poglej Azerbajdžan in Državna univerza v Bakuju
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Poglej Azerbajdžan in Druga svetovna vojna
Gazela (pesem)
Gazela (arabsko: ghasal - pletivo, preja) je krajša arabsko-perzijska nekitična lirsko pesniška oblika.
Poglej Azerbajdžan in Gazela (pesem)
Gibanje neuvrščenih
Države opazovalke Gibanje neuvrščenih (tudi neuvrščene države) je gibanje, v katerega je včlanjeno več kot sto predvsem nekoč koloniziranih držav.
Poglej Azerbajdžan in Gibanje neuvrščenih
Gjumri
Gjumri (armensko: Գյումրի, izgovarja se), je mestna občinska skupnost in drugo največje mesto v Armeniji, ki deluje kot upravno središče province Širak na severozahodu države.
Poglej Azerbajdžan in Gjumri
Gorski Karabah
Gorski Karabah Gorski Karabah je območje v Zakavkazju, ki pokriva jugovzhodni del gorovja Mali Kavkaz.
Poglej Azerbajdžan in Gorski Karabah
Gospodarski razvoj
Gospodarski in socialni razvoj je v ekonomskem proučevanju javnega sektorja proces izboljševanja gospodarske blaginje in kakovosti življenja naroda, regije, lokalne skupnosti ali posameznika v skladu z zastavljenimi cilji.
Poglej Azerbajdžan in Gospodarski razvoj
Graviranje
Graviranje je praksa vrezovanja motiva na trdo, navadno ravno površino z rezanjem utorov z rezilom.
Poglej Azerbajdžan in Graviranje
Gruzija
Grúzija (საქართველო, prečrkovano Sakartvelo) je država v zahodnem Zakavkazju, ob vzhodni obali Črnega morja.
Poglej Azerbajdžan in Gruzija
Hejdar Alijev
Heydar Alirza oğlu Aliyev, azerbajdžanski častnik in politik, * 10. maj 1923, Nahičevan, Azerbajdžanska SSR, Sovjetska zveza (zdaj Azerbajdžan), † 12. december 2003, Cleveland, Ohio, Združene države Amerike.
Poglej Azerbajdžan in Hejdar Alijev
Ilham Alijev
Ilham Hejdar oglu Alijev (İlham Heydər oğlu Əliyev), azerbajdžanski politik, * 24. december 1961, Baku Alijev je aktualni predsednik Republike Azerbajdžan.
Poglej Azerbajdžan in Ilham Alijev
Indeks človekovega razvoja
Indeks človekovega razvoja (kratica HDI) je primerjalno merilo za države, izračunano iz pričakovane življenjske dobe, stopnje izobrazbe in življenjskega standarda prebivalstva.
Poglej Azerbajdžan in Indeks človekovega razvoja
Indoevropski jeziki
Izraz indoevropski jeziki označuje jezike, razširjene od Evrope do Indije.
Poglej Azerbajdžan in Indoevropski jeziki
Iran
Íslamska repúblika Irán je obmorska država na Bližnjem Vzhodu, v jugozahodni Aziji.
Poglej Azerbajdžan in Iran
Iranski jeziki
Iranski jeziki so veja indoiranskih jezikov v okviru indoevropske jezikovne družine.
Poglej Azerbajdžan in Iranski jeziki
Islam
Islam (arabsko الإسلام,al-Islaam) je monoteistična religija muslimanov, ki verujejo, da se je bog (ar. الله Allah, slovensko Alah) preko nadangela Gabrijela razodel preroku Mohamedu (ar. Muhammadu).
Poglej Azerbajdžan in Islam
Kadžari
Rodbina Kadžar (perzijsko سلسله قاجار Selsele-ye Qājār) je bila iranskaAbbas Amanat, The Pivot of the Universe: Nasir Al-Din Shah Qajar and the Iranian Monarchy, 1831–1896, I. B. Tauris, pp 2–3 kraljevska rodbina turškega poreklaCyrus Ghani.
Poglej Azerbajdžan in Kadžari
Kamena doba
Kamena doba (pred 6 milijoni let - 6000 pr. n. št.) je obdobje prazgodovine, v kateri so ljudje svoja orodja izdelovali predvsem iz kamna (najpogosteje kremena).
Poglej Azerbajdžan in Kamena doba
Karabaški konj
Karabaški konj (azerbajdžansko Qarabağ atı), v ruščini znan tudi kot Karabai ali Karabakhskaja, je dirkalni in jahalni konj v gorskih stepah.
Poglej Azerbajdžan in Karabaški konj
Kaspijsko jezero
Kaspijsko jezero (tudi Kaspijsko morje) je veliko endoreično vodno telo, ki leži na meji med Azijo in ruskim delom Evrope.
Poglej Azerbajdžan in Kaspijsko jezero
Klekljanje
Klekljanje je obrt pri kateri klekljar-ica, s kleklji izdeljuje čipko.
Poglej Azerbajdžan in Klekljanje
Kura (reka)
Kura je 1515 km dolga reka na Kavkazu, ki izvira na severovzhodu Turčije in teče proti vzhodu skozi Gruzijo kot Mtkvari in zopet kot Kura skozi Azerbajdžan do izliva v Kaspijsko jezero.
Poglej Azerbajdžan in Kura (reka)
Lezginščina
Lezgínščina (lezginsko лезги чIал, lezgi čʼal) je jezik Lezginov, ki živijo v jugovzhodnem delu Dagestana in na severu Azerbajdžana.
Poglej Azerbajdžan in Lezginščina
Mali Kavkaz
Mali Kavkaz je drugi od dveh glavnih gorskih območij Kavkaza, dolžine približno 600 km.
Poglej Azerbajdžan in Mali Kavkaz
Medijci
Medijci Medija Medijci so bili indoevropsko ljudstvo, ki je živelo v severnih, zahodnih in severozahodnih območjih današnjega Irana, v grobem jih lahko označimo z območji Teherana, Hamedana, Azerbajdžana, severa Isfahana, Zanjana, in Kurdistana.
Poglej Azerbajdžan in Medijci
Mednarodni denarni sklad
Mednarodni denarni sklad (kratica MDS; angleško International Monetary Fund; kratica IMF) je mednarodna finančna organizacija.
Poglej Azerbajdžan in Mednarodni denarni sklad
Mihail Gorbačov
Mihail Sergejevič Gorbačov (IPA), ruski politik in pravnik, nobelovec, * 2. marec 1931, Privolno, Stavropolski okraj, Sovjetska zveza, † 30. avgust 2022, Moskva, Rusija.
Poglej Azerbajdžan in Mihail Gorbačov
Nahičevan
Avtonomna republika Nahičevan (azerbajdžanščina Naxçıvan Muxtar Respublikası, izgovorjeno), kratko Nahičevan, je celinska eksklava Republike Azerbajdžan.
Poglej Azerbajdžan in Nahičevan
NATO
Severnoatlantska pogodbena organizacija oz.
Poglej Azerbajdžan in NATO
Nekropola
Nekropola je v arheološkem izrazoslovju grobišče.
Poglej Azerbajdžan in Nekropola
Omajadski kalifat
Omajadski kalifat je bil drugi od štirih velikih arabskih kalifatov, ki so bili ustanovljeni po smrti preroka Mohameda.
Poglej Azerbajdžan in Omajadski kalifat
Organizacija za prepoved kemičnega orožja
Organizacija za prepoved kemičnega orožja je medvladna organizacija s sedežem v Haagu na Nizozemskem.
Poglej Azerbajdžan in Organizacija za prepoved kemičnega orožja
Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi
Zasedanje stalnega sveta OVSE v dunajski palači Hofburg, leta 2005 Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) (angleško: Organization for Security and Co-operation in Europe; kratica: OSCE) je mednarodna organizacija za varnost.
Poglej Azerbajdžan in Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi
Organizacija združenih narodov
New Yorku. Urad OZN v Ženevi. Zastave članic pred sedežem generalne skupščine v New Yorku Organizacija združenih narodov, krajše Združeni narodi (UN), s kratico OZN ali ZN, je mednarodna organizacija, katere članice so skoraj vse države sveta.
Poglej Azerbajdžan in Organizacija združenih narodov
Paleolitik
Paleolitik je prazgodovinsko obdobje človeške zgodovine, ki ga odlikuje razvoj najbolj primitivnih odkritih kamnitih orodij (Grahama Clarka Modes I in II) in pokriva približno 95% človeške tehnološke prazgodovine.
Poglej Azerbajdžan in Paleolitik
Partnerstvo za mir
Države, ki si prizadevajo za članstvo v Partnerstvu za mir Partnerstvo za mir (angleško Partnership for Peace) je program zveze NATO, katerega namen je ustvariti zaupanje in sodelovanje med NATO-m ter drugimi državami v Evropi in azijskem delu bivše Sovjetske zveze.
Poglej Azerbajdžan in Partnerstvo za mir
Pismenost
url-status.
Poglej Azerbajdžan in Pismenost
Plov
Tadžikistanec pripravlja plov Plov ali aş (tudi ash, polao, pilau, pulao) je azijska jed, sestavljena iz riža ali zdroba, ki je popečen na olju in nato kuhan v mesni juhi.
Poglej Azerbajdžan in Plov
Podpredsednik Azerbajdžana
Podpredsednik Azerbajdžana (izvorno: I vítse-prezídent) je druga najvišja ustavna funkcija v Azerbajdžanu, takoj za predsednikom.
Poglej Azerbajdžan in Podpredsednik Azerbajdžana
Predsednik Azerbajdžana
Predsednik Azerbajdžana (izvorno: Azərbaycan Prezidenti) je vodja Republike Azerbajdžan in njegova izvršilna oblast.
Poglej Azerbajdžan in Predsednik Azerbajdžana
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti.
Poglej Azerbajdžan in Prva svetovna vojna
Razpad Sovjetske zveze
Zastava Sovjetske zveze Razpad Sovjetske zveze je bil proces notranjega razpada znotraj Sovjetske zveze (ZSSR), ki je povzročil konec njenega obstoja kot suverene države.
Poglej Azerbajdžan in Razpad Sovjetske zveze
Rdeča armada
Petrograd, 1921 Rdéča armáda (rusko Рабоче-крестьянская Красная армия (РККА), dobesedno Delavsko-kmečka rdeča armada; kratica RA oziroma RKKA) je bila vojska Sovjetske zveze od leta 1918 do 1946.
Poglej Azerbajdžan in Rdeča armada
Republika
Republika je oblika vladavine v državi, kjer vodja države ni monarh.
Poglej Azerbajdžan in Republika
Republika Arcah
Arcah, uradno Republika Arcah (prej Gorskokarabaška republika; armensko Arc'ahi Hanrapetut'jun oz. Lernajin Gharabaghi Hanrapetut'jun), je bila (do 2023) samooklicana država v južnem Kavkazu v regiji Gorski Karabah z večinsko armenskim prebivalstvom.
Poglej Azerbajdžan in Republika Arcah
Ruščina
Rúščina (ру́сский язы́к (rússkij jazýk)) je jezik, ki se skupaj z ukrajinščino in beloruščino umešča v vzhodnoslovansko podskupino slovanskih jezikov.
Poglej Azerbajdžan in Ruščina
Rusija
Rusija (Rossíja; izgovarjava) ali Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; (v ruščini)) je država, ki se razteza od Vzhodne Evrope do Severne Azije.
Poglej Azerbajdžan in Rusija
Ruski imperij
Rúski impêrij (sodobno; starejše Россійская Имперія, in tudi sodobno, ali) je bila država, ki je obstajala med letoma 1721 in 1917.
Poglej Azerbajdžan in Ruski imperij
Rusko-perzijska vojna (1804–1813)
Rusko-perzijska vojna je bila vojna med Ruskim in Perzijskem imperijem, ki se je začel zaradi teritorialnega spora glede jugozahodne obale Kaspijskega morja in Zakavkazja.
Poglej Azerbajdžan in Rusko-perzijska vojna (1804–1813)
Sasanidsko cesarstvo
|conventional_long_name.
Poglej Azerbajdžan in Sasanidsko cesarstvo
Seldžuki
Veliko Seldžuško cesarstvo 1092 Seldžuki, tudi Turki Seldžuki ali Selčuki, (turško Selçuklular), so bili sunitska muslimanska dinastija, ki je od 11. do 14. stoletja vladala delu srednjeazijskih step in Bližnjega Vzhoda.
Poglej Azerbajdžan in Seldžuki
Selevkidsko cesarstvo
Selevkidsko cesarstvo (312–47 pr. n. št.) je bila grška država, ki je nastala po smrti Aleksandra Velikega na ozemlju njegovega imperija.
Poglej Azerbajdžan in Selevkidsko cesarstvo
Sjunik
Sjunik je najjužnejša provinca (marz) Armenije.
Poglej Azerbajdžan in Sjunik
Skalne poslikave in kulturna krajina Gobustana
Skalne poslikave in kulturna krajina Gobustana predstavljajo rastlinstvo in živalstvo, lov, življenjski slog in kulturo od predzgodovinskega do srednjeveškega obdobja.
Poglej Azerbajdžan in Skalne poslikave in kulturna krajina Gobustana
Skiti
Ozemlje Skitov Skiti so bili iranska nomadska ljudstva, govorili so iranski jezik, ozemlje, ki so ga naseljevali, pa je svoj obseg spreminjalo.
Poglej Azerbajdžan in Skiti
Skupnost neodvisnih držav
Zastava Skupnosti neodvisnih držav Skupnost neodvisnih držav Skupnost neodvisnih držav je ohlapno združenje 12 držav, nekdanjih republik oz.
Poglej Azerbajdžan in Skupnost neodvisnih držav
Sovjetska zveza
Zveza sovjetskih socialističnih republik (ZSSR ali Sovjetska zveza; Sojuz sovjetskih socialističeskih respublik, SSSR zapisano v cirilici kot Сою́з Сове́тскихСоциалисти́ческихРеспу́блик) je bila formalna zveza (federacija) socialističnih republik, ki je obstajala od leta 1922 do leta 1991.
Poglej Azerbajdžan in Sovjetska zveza
Sunitizem
Sunitizem (arabsko) je največja ločina islama, ki ji pripada skoraj 90 % muslimanov na svetu in je prevladujoča v večini muslimanskih držav.
Poglej Azerbajdžan in Sunitizem
Suzerenstvo
Suzerenstvo ali sizerenstvo ('nadvladarstvo') je naziv za razmerje v katerem ima nek vladar ali država pravico od drugega vladarja, naroda ali države zahtevati davek, oziroma v večji ali manjši meri upravljati z njihovimi zunanjimi zadevami.
Poglej Azerbajdžan in Suzerenstvo
Svet Evrope
Svèt Evrópe je mednarodna organizacija, ki jo sestavlja 46 držav iz evropske regije, ustanovljena 5. maja 1949 z Londonskim sporazumom.
Poglej Azerbajdžan in Svet Evrope
Svetovna trgovinska organizacija
Svetóvna trgovínska organizácija (STO; angleško World Trade Organization, kratica WTO) je mednarodna organizacija s sedežem v Ženevi (Švica).
Poglej Azerbajdžan in Svetovna trgovinska organizacija
Svilna pot
Dunhuang Svilna pot ali svilna cesta je mreža medsebojno povezanih trgovskih poti Azije (Vzhodne, Južne in Zahodne Azije) z območjem Sredozemlja, Severne, Severozahodne Afrike in Evrope.
Poglej Azerbajdžan in Svilna pot
Timuridi
Timuridi (perzijsko تیموریان), ki so sami sebe imenovali Gurkani (perzijsko گورکانیان, Gūrkāniyān), so bili sunitska muslimanska dinastija ali klan turško-mongolskega porekla.
Poglej Azerbajdžan in Timuridi
Toktamiš
Toktamiš (tatarsko Тухтамыш, Tuktamiš, mongolsko Тохтамыш, Tohtamiš) je bil kan Modre horde, ki je Modro in Belo hordo, dela Zlate horde, za nekaj časa ponovno združil v enotno državo, * okoli 1342, Modra horda, † 1406, Sibirija.
Poglej Azerbajdžan in Toktamiš
Turčija
Repúblika Túrčija je obmorska država z ozemljem tako v Evropi kot v Aziji.
Poglej Azerbajdžan in Turčija
Turščina
Túrščina (turško Türkçe) je najbolj razširjen jezik iz skupine turških jezikov.
Poglej Azerbajdžan in Turščina
Turški jeziki
Túrški jezíki so skupina sorodnih jezikov, ki jih govorijo ljudstva od Turčije do Jakutije v severovzhodni Sibiriji.
Poglej Azerbajdžan in Turški jeziki
Višje rastline
List bananovca, rastlinski organ Višje rastline ali cevnice (Tracheophyta), ki jih ponekod imenujejo tudi vaskularne rastline in traheofiti, zajemajo taksona semenke in praprotnice.
Poglej Azerbajdžan in Višje rastline
Visoki Kavkaz
Visoki Kavkaz je glavno gorsko območje gorovja Kavkaz.
Poglej Azerbajdžan in Visoki Kavkaz
Vladimir Lenin
Vladímir Iljíč Uljánov - Lénin (rusko Владимир Ильич Ульянов - Ленин), ruski revolucionar, vodja boljševikov, prvi voditelj Sovjetske zveze, utemeljitelj leninizma, * 22. april (julijanski koledar: 10. april) 1870, Simbirsk, Ruski imperij, † 21.
Poglej Azerbajdžan in Vladimir Lenin
Vzhodna Evropa
Evrope s poudarkom na vzhodnem delu celine Vzhodna Evropa je vzhodni del evropske celine.
Poglej Azerbajdžan in Vzhodna Evropa
Wehrmacht
Wehrmacht (tudi vêrmaht) (nemško »Obrambne sile«) je bil naziv za nemške oborožene sile od 1935 do 1945.
Poglej Azerbajdžan in Wehrmacht
Zakavkazje
Zakavkazje, znano tudi kot Južni Kavkaz je geografsko območje v bližini gora južnega Kavkaza na meji Vzhodno Evropo in Bližnjim vzhodom.
Poglej Azerbajdžan in Zakavkazje
Zaratustrstvo
Fravašij, eden od glavnih simbolov Zaratustrstva (Perzepolis, Iran) Zaratustrstvo ali zoroastrizem (tudi zoroastrianizem) je religija, ki temelji na nauku preroka Zaratustre (imenovan tudi Zoroaster).
Poglej Azerbajdžan in Zaratustrstvo
Zlata horda
Zlata horda (mongolsko Алтан Орд, Altan Ord, kazaško Алтын Орда, Altın Orda, tatarsko Алтын Урда, Altın Urda, rusko Золотая Орда, Zolotaja Orda, ukrajinsko Золота Орда, Zolota Orda) je bil prvotno mongolski in od 13.
Poglej Azerbajdžan in Zlata horda
Glej tudi
Azijske države
Celinske države
Evropske države
Jugozahodnoazijske države
Kavkaz
Republike
Prav tako znan kot Azerbaijan, Azerbajdžanska republika, Azerbejdžan.