Hitreje kot brskalnik!
44 odnosi: Adolf Hitler, Alfred Jodl, Španska državljanska vojna, Druga svetovna vojna, Erich Raeder, Führer, Feldmaršal, Ferdinand Schörner, Franz Halder, General, Generalpolkovnik, Hans Krebs, Hans-Georg von Friedeburg, Heer (Wehrmacht), Heinz Guderian, Hermann Göring, Kancler Nemčije, Karl Dönitz, Kazan, Kopenska vojska, Kriegsmarine, Kurt Zeitzler, Letalstvo, Ludwig Beck, Luftwaffe (Wehrmacht), Moskva, Nemščina, Paul von Hindenburg, Prva svetovna vojna, Reichswehr, Robert von Greim, Saratov, Tretji rajh, Vojna mornarica, Vojno letalstvo, Vojska, Volkssturm, Waffen-SS, Walther von Brauchitsch, Werner von Blomberg, Werner von Fritsch, Wilhelm Keitel, Zahodna fronta (druga svetovna vojna), 1945.
Adolf Hitler
Adolf Hitler, nemški diktator in nacistični voditelj avstrijskega rodu, * 20. april 1889, Braunau am Inn pri Linzu, Avstro-Ogrska (danes Avstrija), † 30. april 1945, Berlin, Tretji Rajh (danes Nemčija).
Novo!!: Wehrmacht in Adolf Hitler · Poglej več »
Alfred Jodl
Alfred Jodl na Nürnberških procesih Alfred Jodl, nemški general, * 10. maj 1890, Würzburg, † 16. oktober 1946, Nürnberg.
Novo!!: Wehrmacht in Alfred Jodl · Poglej več »
Španska državljanska vojna
Španska državljanska vojna oziroma Španska revolucija je bila državljanska vojna med leti 1936 in 1939 v Drugi španski republiki med dvema političnima stranema; levo, ki jo je sestavljala Ljudska fronta pod okriljem Druge Španske republike in je bila sestavljena iz socialističnih, komunističnih, separatističnih, anarhističnih ter republikanskih političnih frakcij; in desno nacionalistično, ki so jo sestavljali falangisti, monarhisti, konservatisti in tradicionalisti, ki jih je kasneje vodil general Francisco Franco.
Novo!!: Wehrmacht in Španska državljanska vojna · Poglej več »
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Novo!!: Wehrmacht in Druga svetovna vojna · Poglej več »
Erich Raeder
Erich Johann Albert Raeder, nemški admiral, * 24. april 1876, Wandsbek, † 6. november 1960, Kiel, Nemčija.
Novo!!: Wehrmacht in Erich Raeder · Poglej več »
Führer
Naziv je nosil Adolf Hitler Führer (polni nemški naziv der Führer; slovensko vodja, firer) je naziv, ki ga je imel Adolf Hitler v času tretjega rajha.
Novo!!: Wehrmacht in Führer · Poglej več »
Feldmaršal
Feldmaršal (nemško Generalfeldmarschall, rusko генерал-фельдмаршал) je najvišji oficirski čin, ki se podeli maršalu kopenske vojske (predpona Feld označuje /bojno/ polje).
Novo!!: Wehrmacht in Feldmaršal · Poglej več »
Ferdinand Schörner
Ferdinand Schörner, nemški feldmaršal, * 12. junij 1892, München, † 2. julij 1973, München.
Novo!!: Wehrmacht in Ferdinand Schörner · Poglej več »
Franz Halder
Franz Halder, nemški general in poveljnik generalštaba (OKH) Heera, * 30. junij 1884, Würzburg, Nemčija † 2. april 1972, Aschau, Chiemgau, Nemčija.
Novo!!: Wehrmacht in Franz Halder · Poglej več »
General
Generál (iz - splošen) je hkrati najvišja stopnja činov in vojaški čin v Slovenski vojski.
Novo!!: Wehrmacht in General · Poglej več »
Generalpolkovnik
Generalpolkovnik je najvišji generalski čin: nekatere oborožene sile imajo še višji čin podmaršala/maršala/feldmaršala.
Novo!!: Wehrmacht in Generalpolkovnik · Poglej več »
Hans Krebs
Hans Krebs, nemški general, * 4. marec 1898, † 2. maj 1945 Berlin.
Novo!!: Wehrmacht in Hans Krebs · Poglej več »
Hans-Georg von Friedeburg
Hans-Georg von Friedeburg, nemški admiral, * 15. julij 1895, Straßburg, † 23. maj 1945, Flensburg.
Novo!!: Wehrmacht in Hans-Georg von Friedeburg · Poglej več »
Heer (Wehrmacht)
Heer je bil naziv za kopensko vojsko Tretjega rajha.
Novo!!: Wehrmacht in Heer (Wehrmacht) · Poglej več »
Heinz Guderian
Heinz Wilhelm Guderian, nemški general, vojni teoretik in taktik, * 17. junij 1888, Kulm, Zahodna Prusija, † 14. maj 1954, Schwangau, Allgäu.
Novo!!: Wehrmacht in Heinz Guderian · Poglej več »
Hermann Göring
Hermann-Wilhelm Göring, nemški feldmaršal oz.
Novo!!: Wehrmacht in Hermann Göring · Poglej več »
Kancler Nemčije
Kancler Nemčije je naziv visokega javnega funkcionarja Nemčije, ki je v zgodovini države pripadal nosilcem različnih funkcij, od leta 1949 pa z njim označujemo zveznega kanclerja Zvezne republike Nemčije, vodjo Vlade Zvezne republike Nemčije – položaj, primerljiv s predsednikom vlade v drugih državah s parlamentarno ureditvijo.
Novo!!: Wehrmacht in Kancler Nemčije · Poglej več »
Karl Dönitz
Karl Dönitz, nemški admiral, * 16. september 1891, Grünau, Berlin, † 24. december 1980, Aumühle, Hamburg.
Novo!!: Wehrmacht in Karl Dönitz · Poglej več »
Kazan
Kazan (Kazánj,, Qazan) je glavno mesto ruske avtonomne republike Tatarstana.
Novo!!: Wehrmacht in Kazan · Poglej več »
Kopenska vojska
avstrijske vojske okoli leta 1800 Kopenska vojska je veja oboroženih sil, ki izvaja vojaške naloge na kopnem.
Novo!!: Wehrmacht in Kopenska vojska · Poglej več »
Kriegsmarine
Kriegsmarine (slovensko vojna mornarica) je naziv nemške vojne mornarice Tretjega rajha v letih od 1935 do 1945.
Novo!!: Wehrmacht in Kriegsmarine · Poglej več »
Kurt Zeitzler
Kurt Zeitzler, nemški general, * 9. junij 1895, Coßmar, † 25. september 1963, Hohenaschau.
Novo!!: Wehrmacht in Kurt Zeitzler · Poglej več »
Letalstvo
Potniško letališče Köln Bonn, Nemčija Letálstvo ali letálski transpórt (s tujko aviacija) je človeška dejavnost, ki se ukvarja z razvojem, upravljanjem in uporabo zrakoplovov, posebno tistih težjih od zraka.
Novo!!: Wehrmacht in Letalstvo · Poglej več »
Ludwig Beck
Ludwig August Theodor Beck, nemški general, * 29. junij 1880, Biebrich, † 21. julij 1944, Berlin.
Novo!!: Wehrmacht in Ludwig Beck · Poglej več »
Luftwaffe (Wehrmacht)
Luftwaffe (LW) je ime nemškega vojnega letalstva v času Tretjega rajha in je bil poleg armade, Heera in mornarice, Kriegsmarine sestavni del oboroženih sil, Wehrmachta.
Novo!!: Wehrmacht in Luftwaffe (Wehrmacht) · Poglej več »
Moskva
Moskva (a) je glavno mesto in največje mesto v Rusiji, ima tudi status federalnega mesta v upravni delitvi Rusije.
Novo!!: Wehrmacht in Moskva · Poglej več »
Nemščina
Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.
Novo!!: Wehrmacht in Nemščina · Poglej več »
Paul von Hindenburg
Paul Ludwig Hans Anton von Hindenburg und Beneckendorff, nemški maršal, plemič in politik, * 2. oktober, 1847, Posen, Nemško cesarstvo (sedaj Poljska), † 2. avgust, 1934 posestvo Neudeck, Prusija, Tretji rajh (sedaj Ogrodzieniec, Varminsko-mazursko vojvodstvo, Poljska).
Novo!!: Wehrmacht in Paul von Hindenburg · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Wehrmacht in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Reichswehr
Reichswehr (nemško »Državna obramba«) je bil naziv za nemške oborožene sile od 1919 do 1935, ko je bil preimenovan v Wehrmacht.
Novo!!: Wehrmacht in Reichswehr · Poglej več »
Robert von Greim
Vitez Robert von Greim, nemški vojaški pilot, pravnik, letalski as in feldmaršal, * 22. junij 1892, Bayreuth, † 24. maj 1945, Salzburg, Avstrija.
Novo!!: Wehrmacht in Robert von Greim · Poglej več »
Saratov
Pogled na središče Saratova, Nemška ulica Saratov je mesto v jugovzhodnem evropskem delu Rusije, upravno središče Saratovske oblasti.
Novo!!: Wehrmacht in Saratov · Poglej več »
Tretji rajh
Tretji rajh oz.
Novo!!: Wehrmacht in Tretji rajh · Poglej več »
Vojna mornarica
Bojna ladja HMS Royal Oak Vojaška mornarica (VM; tudi vojna mornarica, pomorske sile) je sestavna, samostojna veja oboroženih sil.
Novo!!: Wehrmacht in Vojna mornarica · Poglej več »
Vojno letalstvo
Vojno letalstvo je del oboroženih sil, ki skrbi za obrambo državnega zračnega prostora s pomočjo vojaških letal, helikopterjev in sredstev zračne obrambe.
Novo!!: Wehrmacht in Vojno letalstvo · Poglej več »
Vojska
Vôjska so vse organizirane formacijske in druge kadrovske sestave, namenjene za izvajanje vojaške obrambe države, ki so pod enotnim poveljstvom, z enotnimi oznakami pripadnosti vojske in države in odkrito nosijo orožje.
Novo!!: Wehrmacht in Vojska · Poglej več »
Volkssturm
Pripadnik ''Volkssturma'' z orožjem (1944) Volkssturm (»Bliskoviti ljudje«, »Ljudski napad«, »Ljudska« ali »Državna milica«) je bila nacionalna milica, ki jo je v zadnjih mesecih druge svetovne vojne ustanovila nacistična Nemčija.
Novo!!: Wehrmacht in Volkssturm · Poglej več »
Waffen-SS
Waffen-SS (W-SS) oziroma Oborožena SS se je razvila iz SS.
Novo!!: Wehrmacht in Waffen-SS · Poglej več »
Walther von Brauchitsch
Heinrich Alfred Hermann Walther von Brauchitsch, nemški feldmaršal, * 4. november 1881, Berlin, † 1948, Hamburg.
Novo!!: Wehrmacht in Walther von Brauchitsch · Poglej več »
Werner von Blomberg
Werner von Blomberg, nemški feldmaršal, * 2. september 1878, Stargard Szczeciński, † 22. marec 1946, Nürnberg.
Novo!!: Wehrmacht in Werner von Blomberg · Poglej več »
Werner von Fritsch
Baron Werner von Fritsch, nemški general, * 4. avgust 1880, Benrath, Nemško cesarstvo, † 22. september 1939, Varšava, Poljska.
Novo!!: Wehrmacht in Werner von Fritsch · Poglej več »
Wilhelm Keitel
Wilhelm Bodewin Johann Gustav Keitel, nemški feldmaršal, * 22. september 1882, Helmscherode, † 16. oktober 1946, Nürnberg.
Novo!!: Wehrmacht in Wilhelm Keitel · Poglej več »
Zahodna fronta (druga svetovna vojna)
Zahodna fronta je bila eno izmed šestih glavnih bojišč druge svetovne vojne.
Novo!!: Wehrmacht in Zahodna fronta (druga svetovna vojna) · Poglej več »
1945
1945 (MCMXLV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Wehrmacht in 1945 · Poglej več »
