Hitreje kot brskalnik!
62 odnosi: Adolf Hitler, Albert Kesselring, Atlantski zid, Avstralija, Švedska, Češkoslovaška, Belgija, Bernard Montgomery, Bitka za Atlantik, Bliskovita vojna, Burmanska kampanja, Cannes, Danska, Dieppe, Druga svetovna vojna, Dwight David Eisenhower, Elba, Erwin Rommel, Fedor von Bock, Francija, Frankfurt ob Majni, Gerd von Rundstedt, Halle, Saška - Anhalt, Hamburg, Henri Gerard Winkelman, John Vereker Gort, Kanada, Kassel, Kraljevina Italija, Leipzig, Luksemburg, Maurice-Gustave Gamelin, Maxime Weygand, Nizozemska, Normandija, Norveška, Nova Zelandija, Omar Nelson Bradley, Otto Ruge, Pariz, Pas-de-Calais, Poljska, Posarje, Primer Rdeči, Primer Rumeni, Prva svetovna vojna, Ren, Saint-Nazaire, Siegfriedova linija, Skandinavija, ..., Toulon, Tretji rajh, Umberto II. Italijanski, Vichyjska Francija, Vojna v severni Afriki, Vojna za Tihi ocean, Vzhodna fronta (druga svetovna vojna), Walter Model, Władysław Eugeniusz Sikorski, Wilhelm von Leeb, Združene države Amerike, Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske. Razširi indeks (12 več) »
Adolf Hitler
Adolf Hitler, nemški diktator in nacistični voditelj avstrijskega rodu, * 20. april 1889, Braunau am Inn pri Linzu, Avstro-Ogrska (danes Avstrija), † 30. april 1945, Berlin, Tretji Rajh (danes Nemčija).
Novo!!: Zahodna fronta (druga svetovna vojna) in Adolf Hitler · Poglej več »
Albert Kesselring
Albert Kesselring, nemški vojaški pilot, feldmaršal, * 8. avgust 1881, Marktsteft, † 16. julij 1960, Bad Nauheim.
Novo!!: Zahodna fronta (druga svetovna vojna) in Albert Kesselring · Poglej več »
Atlantski zid
Atlantski zid je bil obrambni sistem, ki ga je med drugo svetovno vojno zgradil Tretji rajh, da bi preprečil zavezniško izkrcanje v zahodni Evropi ter tako nastanek t. i. druge fronte.
Novo!!: Zahodna fronta (druga svetovna vojna) in Atlantski zid · Poglej več »
Avstralija
Avstralija je ime najmanjše celine na svetu, kot tudi kratko ime države Avstralska zveza.
Novo!!: Zahodna fronta (druga svetovna vojna) in Avstralija · Poglej več »
Švedska
Kraljevina Švedska (švedsko Konungariket Sverige) je obmorska in največja (tako po površini - 450.000 kv. km, kot po prebivalstvu - okoli 10 milijonov) nordijska država v Skandinaviji v severni Evropi.
Novo!!: Zahodna fronta (druga svetovna vojna) in Švedska · Poglej več »
Češkoslovaška
desno desno Češkoslovaška (češko: Československo, slovaško: Česko-Slovensko, pred 1990 Československo) je bila država v srednji Evropi, ki je obstajala med letoma 1918 in 1992 z nekajletno prekinitvijo med 2. svetovno vojno.
Novo!!: Zahodna fronta (druga svetovna vojna) in Češkoslovaška · Poglej več »
Belgija
Bélgija, uradno Kraljevína Bélgija (flamsko/nizozemsko Koninkrijk België; francosko Royaume de Belgique; nemško Königreich Belgien), je država v severozahodni Evropi.
Novo!!: Zahodna fronta (druga svetovna vojna) in Belgija · Poglej več »
Bernard Montgomery
Bernard Law Montgomery, *17. november 1887, Kennington, Združeno kraljestvo, † 24. marec 1976, Alton.
Novo!!: Zahodna fronta (druga svetovna vojna) in Bernard Montgomery · Poglej več »
Bitka za Atlantik
Bitka za Atlantik je bila najdaljša neprekinjena vojaška kampanja 2. svetovne vojne, saj je trajala od leta 1939 do propada Tretjega rajha leta 1945, z viškom od sredine 1940 do približno konca leta 1943.
Novo!!: Zahodna fronta (druga svetovna vojna) in Bitka za Atlantik · Poglej več »
Bliskovita vojna
Bliskovita vojna (nemško Blitzkrieg) je vojna, ki se zaradi napredka vojne tehnike hitro razvija na prostranem območju; nasprotje je pozicijska vojna.
Novo!!: Zahodna fronta (druga svetovna vojna) in Bliskovita vojna · Poglej več »
Burmanska kampanja
Burmanska kampanja je bila del pacifiškega teatra druge svetovne vojne, ki se je pričela leta 1942 z japonskim napadom in končala leta 1945 z zavezniško zmago.
Novo!!: Zahodna fronta (druga svetovna vojna) in Burmanska kampanja · Poglej več »
Cannes
Cannes (okcitansko/provansalsko Canas) je letoviško mesto in občina v jugovzhodnem francoskem departmaju Alpes-Maritimes regije Provansa-Alpe-Azurna obala.
Novo!!: Zahodna fronta (druga svetovna vojna) in Cannes · Poglej več »
Danska
Kraljevina Danska (krajše le Danska) je najstarejša in površinsko najmanjša nordijska država, ki se nahaja v Skandinaviji v severni Evropi na polotoku vzhodno od Baltskega morja in jugozahodno od Severnega morja.
Novo!!: Zahodna fronta (druga svetovna vojna) in Danska · Poglej več »
Dieppe
Grad - muzej, Dieppe Dieppe je mesto in občina v severozahodni francoski regiji Zgornji Normandiji, podprefektura departmaja Seine-Maritime.
Novo!!: Zahodna fronta (druga svetovna vojna) in Dieppe · Poglej več »
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Novo!!: Zahodna fronta (druga svetovna vojna) in Druga svetovna vojna · Poglej več »
Dwight David Eisenhower
Dwight David »Ike« Eisenhower, ameriški general in politik, * 14. oktober 1890, Denison, Teksas, † 28. marec 1969, Washington, D.C. General armade Eisenhower je najbolj znan kot 34.
Novo!!: Zahodna fronta (druga svetovna vojna) in Dwight David Eisenhower · Poglej več »
Elba
Portoferraio, glavno mesto otoka Elba (latinsko Ilva) je italijanski otok v Sredozemskem morju.
Novo!!: Zahodna fronta (druga svetovna vojna) in Elba · Poglej več »
Erwin Rommel
Erwin Johannes Eugen Rommel (vzdevek Puščavska lisica), nemški feldmaršal, * 15. november 1891, Heidenheim, Nemčija, † 14. oktober 1944, Herrlingen, Nemčija.
Novo!!: Zahodna fronta (druga svetovna vojna) in Erwin Rommel · Poglej več »
Fedor von Bock
Fedor von Bock, nemški feldmaršal, * 3. december 1880, Kustrin, † 4. maj 1945, Schleswig-Holstein.
Novo!!: Zahodna fronta (druga svetovna vojna) in Fedor von Bock · Poglej več »
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Novo!!: Zahodna fronta (druga svetovna vojna) in Francija · Poglej več »
Frankfurt ob Majni
Frankfurt ob Majni (nemško Frankfurt am Main; lokalno hessensko Frangford am Maa) je največje mesto v nemški zvezni deželi Hessen in peto največje mesto v Nemčiji.
Novo!!: Zahodna fronta (druga svetovna vojna) in Frankfurt ob Majni · Poglej več »
Gerd von Rundstedt
Karl Rudolf Gerd von Rundstedt, nemški feldmaršal, * 12. december 1875, Aschersleben, † 1953, Hannover.
Novo!!: Zahodna fronta (druga svetovna vojna) in Gerd von Rundstedt · Poglej več »
Halle, Saška - Anhalt
Halle (tudi Halle an der Saale) je z okoli 240.000 prebivalci največje mesto v nemški zvezni deželi Saška - Anhalt (malenkost pred glavnim mestom Magdeburgom).
Novo!!: Zahodna fronta (druga svetovna vojna) in Halle, Saška - Anhalt · Poglej več »
Hamburg
Hamburg, uradno Svobodno in hanseatsko mesto Hamburg (nemško Freie und Hansestadt Hamburg) Constitution of Hamburg), je drugo največje mesto v Nemčiji po Berlinu z 1,8 milijona prebivalcev, na osmem mestu v Evropski uniji in kot tudi največje mesto sindikatov, ki ni eno glavnih mest v svojih državah članicah. Je ena od 16 nemških zveznih dežel, ki jo obkrožata deželi Schleswig-Holstein na severu in Spodnja Saška na jugu in je največje mesto Severne Nemčije. V mestni metropolitanski regiji živi več kot pet milijonov ljudi. Hamburg leži ob reki Labi in dveh njenih pritokih, reki Alster, ki tvori dve veliki jezeri v mestu in reki Bille. Je tretje največje nemško govoreče mesto po Berlinu in Dunaju. Uradno ime odraža hamburško zgodovino kot člana srednjeveške Hanseatske lige in svobodnega cesarskega mesta Svetega rimskega cesarstva. Pred združitvijo Nemčije leta 1871 je bil povsem suverena mestna država, pred letom 1919 pa je bila ustanovljena civilna republika, ki jo je ustavno vodil razred dednih velikih meščanov ali Hanseati. Med nesrečami, kot so Veliki požar v Hamburgu, poplave v Severnem morju iz leta 1962 in vojaški spopadi, vključno z bombardiranjem v drugi svetovni vojni, se je mesto po vsaki katastrofi uspelo dvigniti in postati bogatejše. Hamburg je tretje največje pristanišče v Evropi. Glavna regionalna radiodifuzna hiša NDR, tiskarna in založba Gruner + Jahr ter časopisi Der Spiegel in Die Zeit imajo sedež v mestu. Hamburg je sedež najstarejše berlinske borze in najstarejše trgovske banka na svetu, Berenberg Bank. Medijska, komercialna, logistična in industrijska podjetja s pomembnimi lokacijami v mestu so multinacionalke Airbus, Blohm + Voss, Aurubis, Beiersdorf in Unilever. Mesto gosti specialiste iz svetovne ekonomije in mednarodnega prava, vključno s konzularnimi in diplomatskimi predstavništvi Mednarodnega sodišča za pomorsko pravo, Fundacije EU-LAC in Unescovega inštituta za vseživljenjsko učenje, mednarodne politične konference in srečanja, kot je Evropa—Kitajska in G20. Nekdanji nemški kancler Helmut Schmidt, ki je vodil vlado osem let in Angela Merkel, nemška kanclerka od leta 2005, prihajata iz Hamburga. Mesto privablja številne tuje in domače turiste. V letu 2016 se je uvrščalo na 18. mesto na svetu. Speicherstadt in Kontorhausviertel sta bila leta 2015 uvrščena na Unescov seznam svetovne dediščine. Hamburg je glavno evropsko znanstveno, raziskovalno in izobraževalno središče z več univerzami in inštituti. Med najpomembnejšimi kulturnimi prizorišči sta koncertna dvorana Elbphilharmonie in Laeiszhalle. Ustvaril je gibanja, kot je Hamburger Schule in utrl pot za skupine, vključno z The Beatles. Hamburg je znan tudi po več gledališčih in različnih glasbenih oddajah. St. Paulijev Reeperbahn sodi med najbolj znana evropska zabaviščna območja.
Novo!!: Zahodna fronta (druga svetovna vojna) in Hamburg · Poglej več »
Henri Gerard Winkelman
Henri Gerard Winkelman, nizozemski general, * 17. avgust 1876, Maastricht, Nizozemska, † 27. december 1952, Soesterberg, Nizozemska.
Novo!!: Zahodna fronta (druga svetovna vojna) in Henri Gerard Winkelman · Poglej več »
John Vereker Gort
John Standish Surtees Prendergast Vereker Viscount Gort VC, GCB, CBE, DSO & Two Bars, MVO, MC,, britanski maršal in politik, * 1. julij 1886, London, † marec 1946.
Novo!!: Zahodna fronta (druga svetovna vojna) in John Vereker Gort · Poglej več »
Kanada
Kanada (angleško in) je najsevernejša obmorska država v Severni Ameriki in meji na ZDA tako na severozahodu (na ameriško zvezno državo Aljaska) kot tudi na jugu (kar je največja nebranjena meja na svetu).
Novo!!: Zahodna fronta (druga svetovna vojna) in Kanada · Poglej več »
Kassel
Pogled na grad Kassel in vzdolž avenije Wilhelmshöher Allee s hriba nad mestom Kassel (do leta 1926 uradno Cassel) je tretje največje mesto nemške dežele Hessen s skoraj 200.000 prebivalci, ki leži ob reki Fuldi na severu zvezne dežele Hessen v zahodno-osrednji Nemčiji.
Novo!!: Zahodna fronta (druga svetovna vojna) in Kassel · Poglej več »
Kraljevina Italija
Kraljevina Italija je bila država, ki je nastala z združitvijo Italije leta 1861 in je bila z referendumom ukinjena leta 1946, ko jo je nasledila Republika Italija.
Novo!!: Zahodna fronta (druga svetovna vojna) in Kraljevina Italija · Poglej več »
Leipzig
Lega Leipziga v Nemčiji 250px Leipzig (poljsko in lužiškosrbsko Lipsk, češko in zastarelo slovensko Lipsko) je z okoli 600.000 prebivalci največje mesto v nemški zvezni deželi Saški, saj po številu prebivalstva nekoliko presega glavno mesto Dresden.
Novo!!: Zahodna fronta (druga svetovna vojna) in Leipzig · Poglej več »
Luksemburg
Véliko vójvodstvo Lúksemburg (kratko Lúksemburg) je manjša celinska država v Zahodni Evropi.
Novo!!: Zahodna fronta (druga svetovna vojna) in Luksemburg · Poglej več »
Maurice-Gustave Gamelin
Maurice-Gustave Gamelin, francoski general, * 20. september 1872, † 18. april 1958.
Novo!!: Zahodna fronta (druga svetovna vojna) in Maurice-Gustave Gamelin · Poglej več »
Maxime Weygand
Maxime Weygand, francoski general in akademik, * 21. januar 1867, † 28. januar 1965.
Novo!!: Zahodna fronta (druga svetovna vojna) in Maxime Weygand · Poglej več »
Nizozemska
Kraljevina Nizozemska (ali Nizozemska; nizozemsko Nederland) je evropska ustavna monarhija z ozemlji tudi izven Evrope.
Novo!!: Zahodna fronta (druga svetovna vojna) in Nizozemska · Poglej več »
Normandija
Normandija (iz stare francoščine Normanz, množina Normant, prvotno iz besede za "northman" v več skandinavskih jezikih) je geografska regija v Franciji, ki ustreza nekdanji vojvodini Normandiji.
Novo!!: Zahodna fronta (druga svetovna vojna) in Normandija · Poglej več »
Norveška
Norveška (uradno Kraljevina Norveška) je država in ustavna monarhija v Severni Evropi, ki zaseda zahodni del Skandinavskega polotoka.
Novo!!: Zahodna fronta (druga svetovna vojna) in Norveška · Poglej več »
Nova Zelandija
Nova Zelandija (Aotearoa) je otoška država v jugozahodnem Tihem oceanu.
Novo!!: Zahodna fronta (druga svetovna vojna) in Nova Zelandija · Poglej več »
Omar Nelson Bradley
Omar Nelson Bradley, ameriški general, * 12. februar 1893, † 8. april 1981.
Novo!!: Zahodna fronta (druga svetovna vojna) in Omar Nelson Bradley · Poglej več »
Otto Ruge
Otto Ruge, norveški general, * 1882, † 1961.
Novo!!: Zahodna fronta (druga svetovna vojna) in Otto Ruge · Poglej več »
Pariz
Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.
Novo!!: Zahodna fronta (druga svetovna vojna) in Pariz · Poglej več »
Pas-de-Calais
Pas-de-Calais (oznaka 62) je francoski departma ob Dovrskih vratih, po katerih je imenovan (francosko Pas de Calais).
Novo!!: Zahodna fronta (druga svetovna vojna) in Pas-de-Calais · Poglej več »
Poljska
Republika Poljska je obmorska država v Srednji Evropi, leži med Nemčijo na zahodu, Češko in Slovaško na jugu, Ukrajino in Belorusijo na vzhodu, ter Baltskim morjem, Litvo in Rusijo (v obliki kaliningrajske eksklave) na severu.
Novo!!: Zahodna fronta (druga svetovna vojna) in Poljska · Poglej več »
Posarje
Posarje (Saarland; Sarre) je nemška zvezna dežela, umeščena med deželo Porenje - Pfalška na severovzhodu, Francijo na jugozahodu, ima pa tudi zelo kratko mejo na severozahodu z Luksemburgom.
Novo!!: Zahodna fronta (druga svetovna vojna) in Posarje · Poglej več »
Primer Rdeči
Primer Rdeči (izvirno nemško Fall Rot) je bila nemška vojaška operacija, s katero je Tretji rajh dokončno zavzel Francijo.
Novo!!: Zahodna fronta (druga svetovna vojna) in Primer Rdeči · Poglej več »
Primer Rumeni
Primer Rumeni (izvirno nemško Fall Gelb) je bil naziv nemške vojaške operacije, s katero so izvedli veliko ofenzivo na zahodu evrope leta 1940.
Novo!!: Zahodna fronta (druga svetovna vojna) in Primer Rumeni · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Zahodna fronta (druga svetovna vojna) in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Ren
Ren (latinsko: Rhenus, retoromanščina: Rein, nemško: Rhein, francosko: le Rhin, nizozemsko: Rijn) je evropska reka, ki izvira v švicarskem kantonu Graubünden v jugovzhodnem delu švicarskih Alp, tvori del švicarsko-avstrijske, švicarsko-lihtenštajnske, švicarsko-nemške in francosko-nemške meje, nato pa teče skozi Porenje in se na koncu izliva v Severno morje na Nizozemskem.
Novo!!: Zahodna fronta (druga svetovna vojna) in Ren · Poglej več »
Saint-Nazaire
Saint-Nazaire (bretonsko Sant-Nazer, gelsko Saint-Nazaer) je pristaniško mesto in občina v zahodni francoski regiji Loire, podprefektura departmaja Loire-Atlantique.
Novo!!: Zahodna fronta (druga svetovna vojna) in Saint-Nazaire · Poglej več »
Siegfriedova linija
Brez opisa.
Novo!!: Zahodna fronta (druga svetovna vojna) in Siegfriedova linija · Poglej več »
Skandinavija
Zemljevid, ki prikazuje dve splošni definiciji "Skandinavije"; kulturna, zgodovinska in etnojezikovna regija v severni Evropi Skandinavija (danščina, švedščina in arhaična danonorveščina: Skandinavien; norveščina, ferščina in finščina: Skandinavia; Skandinavía; samijski jezik: Skadesi-suolu, Skađsuâl) je podregija v Severni Evropi z močnimi zgodovinskimi, kulturnimi in jezikovnimi vezmi med njenimi konstitutivnimi narodi.
Novo!!: Zahodna fronta (druga svetovna vojna) in Skandinavija · Poglej več »
Toulon
Toulon (antični starorimski Telo Martius; standardno okcitansko Tolon, lokalno/provansalsko Touloun) je mesto in občina v jugovzhodni francoski regiji Provansa-Alpe-Azurna obala in veliko vojaško pristanišče na sredozemski obali z glavno francosko pomorsko bazo, prefektura departmaja Var.
Novo!!: Zahodna fronta (druga svetovna vojna) in Toulon · Poglej več »
Tretji rajh
Tretji rajh oz.
Novo!!: Zahodna fronta (druga svetovna vojna) in Tretji rajh · Poglej več »
Umberto II. Italijanski
Umberto II.
Novo!!: Zahodna fronta (druga svetovna vojna) in Umberto II. Italijanski · Poglej več »
Vichyjska Francija
Vichyjska Francija (francosko: Régime de Vichy) je splošno ime za francosko državo, ki jo je med drugo svetovno vojno vodil francoski maršal Philippe Pétain.
Novo!!: Zahodna fronta (druga svetovna vojna) in Vichyjska Francija · Poglej več »
Vojna v severni Afriki
Vojna v Severni Afriki je bilo eno izmed šestih glavnih bojišč druge svetovne vojne.
Novo!!: Zahodna fronta (druga svetovna vojna) in Vojna v severni Afriki · Poglej več »
Vojna za Tihi ocean
Vojna za Tihi ocean je potekala od 7.
Novo!!: Zahodna fronta (druga svetovna vojna) in Vojna za Tihi ocean · Poglej več »
Vzhodna fronta (druga svetovna vojna)
Vzhodna fronta je bila eno izmed šestih glavnih bojišč druge svetovne vojne.
Novo!!: Zahodna fronta (druga svetovna vojna) in Vzhodna fronta (druga svetovna vojna) · Poglej več »
Walter Model
Walter Model, nemški feldmaršal, * 24. januar 1891, Genthin, † 21. april 1945, Ruhr.
Novo!!: Zahodna fronta (druga svetovna vojna) in Walter Model · Poglej več »
Władysław Eugeniusz Sikorski
Władysław Eugeniusz Sikorski, poljski general, * 1881, † 1943.
Novo!!: Zahodna fronta (druga svetovna vojna) in Władysław Eugeniusz Sikorski · Poglej več »
Wilhelm von Leeb
vitez Wilhelm von Leeb; nemški feldmaršal in plemič, * 5. september 1876, Passau, Nemčija, † 29. april 1956, Hohenschwangau.
Novo!!: Zahodna fronta (druga svetovna vojna) in Wilhelm von Leeb · Poglej več »
Združene države Amerike
Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).
Novo!!: Zahodna fronta (druga svetovna vojna) in Združene države Amerike · Poglej več »
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske (tudi Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska) obsega dežele Anglijo, Škotsko, Wales in Severno Irsko na otoku Velika Britanija, ki leži takoj za severozahodno obalo celinske Evrope in je obkrožen s Severnim morjem, Rokavskim prelivom in Atlantskim oceanom.
Novo!!: Zahodna fronta (druga svetovna vojna) in Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske · Poglej več »
