Tretji rajh in Wehrmacht

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Tretji rajh in Wehrmacht

Tretji rajh vs. Wehrmacht

Tretji rajh oz. Wehrmacht (tudi vêrmaht) (nemško »Obrambne sile«) je bil naziv za nemške oborožene sile od 1935 do 1945.

Adolf Hitler

Adolf Hitler, nemški diktator in nacistični voditelj avstrijskega rodu, * 20. april 1889, Braunau am Inn pri Linzu, Avstro-Ogrska (danes Avstrija), † 30. april 1945, Berlin, Tretji Rajh (danes Nemčija).

Adolf Hitler in Tretji rajh · Adolf Hitler in Wehrmacht · Poglej več »

Alfred Jodl

Alfred Jodl na Nürnberških procesih Alfred Jodl, nemški general, * 10. maj 1890, Würzburg, † 16. oktober 1946, Nürnberg.

Alfred Jodl in Tretji rajh · Alfred Jodl in Wehrmacht · Poglej več »

Druga svetovna vojna

Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.

Druga svetovna vojna in Tretji rajh · Druga svetovna vojna in Wehrmacht · Poglej več »

Erich Raeder

Erich Johann Albert Raeder, nemški admiral, * 24. april 1876, Wandsbek, † 6. november 1960, Kiel, Nemčija.

Erich Raeder in Tretji rajh · Erich Raeder in Wehrmacht · Poglej več »

Führer

Naziv je nosil Adolf Hitler Führer (polni nemški naziv der Führer; slovensko vodja, firer) je naziv, ki ga je imel Adolf Hitler v času tretjega rajha.

Führer in Tretji rajh · Führer in Wehrmacht · Poglej več »

Feldmaršal

Feldmaršal (nemško Generalfeldmarschall, rusko генерал-фельдмаршал) je najvišji oficirski čin, ki se podeli maršalu kopenske vojske (predpona Feld označuje /bojno/ polje).

Feldmaršal in Tretji rajh · Feldmaršal in Wehrmacht · Poglej več »

Ferdinand Schörner

Ferdinand Schörner, nemški feldmaršal, * 12. junij 1892, München, † 2. julij 1973, München.

Ferdinand Schörner in Tretji rajh · Ferdinand Schörner in Wehrmacht · Poglej več »

Generalpolkovnik

Generalpolkovnik je najvišji generalski čin: nekatere oborožene sile imajo še višji čin podmaršala/maršala/feldmaršala.

Generalpolkovnik in Tretji rajh · Generalpolkovnik in Wehrmacht · Poglej več »

Hans-Georg von Friedeburg

Hans-Georg von Friedeburg, nemški admiral, * 15. julij 1895, Straßburg, † 23. maj 1945, Flensburg.

Hans-Georg von Friedeburg in Tretji rajh · Hans-Georg von Friedeburg in Wehrmacht · Poglej več »

Hermann Göring

Hermann-Wilhelm Göring, nemški feldmaršal oz.

Hermann Göring in Tretji rajh · Hermann Göring in Wehrmacht · Poglej več »

Kancler Nemčije

Kancler Nemčije je naziv visokega javnega funkcionarja Nemčije, ki je v zgodovini države pripadal nosilcem različnih funkcij, od leta 1949 pa z njim označujemo zveznega kanclerja Zvezne republike Nemčije, vodjo Vlade Zvezne republike Nemčije – položaj, primerljiv s predsednikom vlade v drugih državah s parlamentarno ureditvijo.

Kancler Nemčije in Tretji rajh · Kancler Nemčije in Wehrmacht · Poglej več »

Karl Dönitz

Karl Dönitz, nemški admiral, * 16. september 1891, Grünau, Berlin, † 24. december 1980, Aumühle, Hamburg.

Karl Dönitz in Tretji rajh · Karl Dönitz in Wehrmacht · Poglej več »

Kriegsmarine

Kriegsmarine (slovensko vojna mornarica) je naziv nemške vojne mornarice Tretjega rajha v letih od 1935 do 1945.

Kriegsmarine in Tretji rajh · Kriegsmarine in Wehrmacht · Poglej več »

Luftwaffe (Wehrmacht)

Luftwaffe (LW) je ime nemškega vojnega letalstva v času Tretjega rajha in je bil poleg armade, Heera in mornarice, Kriegsmarine sestavni del oboroženih sil, Wehrmachta.

Luftwaffe (Wehrmacht) in Tretji rajh · Luftwaffe (Wehrmacht) in Wehrmacht · Poglej več »

Nemščina

Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.

Nemščina in Tretji rajh · Nemščina in Wehrmacht · Poglej več »

Paul von Hindenburg

Paul Ludwig Hans Anton von Hindenburg und Beneckendorff, nemški maršal, plemič in politik, * 2. oktober, 1847, Posen, Nemško cesarstvo (sedaj Poljska), † 2. avgust, 1934 posestvo Neudeck, Prusija, Tretji rajh (sedaj Ogrodzieniec, Varminsko-mazursko vojvodstvo, Poljska).

Paul von Hindenburg in Tretji rajh · Paul von Hindenburg in Wehrmacht · Poglej več »

Prva svetovna vojna

Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.

Prva svetovna vojna in Tretji rajh · Prva svetovna vojna in Wehrmacht · Poglej več »

Robert von Greim

Vitez Robert von Greim, nemški vojaški pilot, pravnik, letalski as in feldmaršal, * 22. junij 1892, Bayreuth, † 24. maj 1945, Salzburg, Avstrija.

Robert von Greim in Tretji rajh · Robert von Greim in Wehrmacht · Poglej več »

Vojska

Vôjska so vse organizirane formacijske in druge kadrovske sestave, namenjene za izvajanje vojaške obrambe države, ki so pod enotnim poveljstvom, z enotnimi oznakami pripadnosti vojske in države in odkrito nosijo orožje.

Tretji rajh in Vojska · Vojska in Wehrmacht · Poglej več »

Waffen-SS

Waffen-SS (W-SS) oziroma Oborožena SS se je razvila iz SS.

Tretji rajh in Waffen-SS · Waffen-SS in Wehrmacht · Poglej več »

Walther von Brauchitsch

Heinrich Alfred Hermann Walther von Brauchitsch, nemški feldmaršal, * 4. november 1881, Berlin, † 1948, Hamburg.

Tretji rajh in Walther von Brauchitsch · Walther von Brauchitsch in Wehrmacht · Poglej več »

Werner von Fritsch

Baron Werner von Fritsch, nemški general, * 4. avgust 1880, Benrath, Nemško cesarstvo, † 22. september 1939, Varšava, Poljska.

Tretji rajh in Werner von Fritsch · Wehrmacht in Werner von Fritsch · Poglej več »

Wilhelm Keitel

Wilhelm Bodewin Johann Gustav Keitel, nemški feldmaršal, * 22. september 1882, Helmscherode, † 16. oktober 1946, Nürnberg.

Tretji rajh in Wilhelm Keitel · Wehrmacht in Wilhelm Keitel · Poglej več »