Kazalo
200 odnosi: Alandski otoki, Aleksander Danilovič Menšikov, Aleksander II. Ruski, Alkimija, Altona, Hamburg, Altranstädtski mir, Antična Šparta, Arhangelska oblast, Artilerija, Augustyn Michal Stefan Radziejowski, Avgust Močni, Azov, Šlahta, Šlezija, Šlezijske cerkve milosti, Šlisselburg, Španska nasledstvena vojna, Švedska, Črna gora, Øresund, Balkan, Baltadži Mehmed Paša, Baltsko morje, Bataljon, Belo morje, Belorusija, Bender, Bengt Gabrielsson Oxenstierna, Bitka pri Poltavi, Boris Petrovič Šeremetev, Bremen-Verden, Buržoazija, Carl Gustav Rehnskiöld, Cerkev Marijinega vnebovzetja, Moskva, Danska, Devlet II. Geraj, Dimitrij Cantemir, Dinastija Vasa, Diplomacija, Divizija, Dneper, Dnester, Don (reka), Državnik, Druga svetovna vojna, Erik Dahlbergh, Eskadron, Estonci, Estonija, Fevd, ... Razširi indeks (150 več) »
Alandski otoki
Alandski otoki so otočje v Baltskem morju.
Poglej Velika severna vojna in Alandski otoki
Aleksander Danilovič Menšikov
Aleksander Danilovič Menšikov (Александр Данилович Меншиков), ruski knez, državnik, maršal, admiral, zaupnik carja Petra Velikega in cesarice Katarine I., * 16. november 1673, Moskva, † 23. november (12. november, ruski koledar) 1729, Berjozovo, Tobolska gubernija.
Poglej Velika severna vojna in Aleksander Danilovič Menšikov
Aleksander II. Ruski
Aleksander II.
Poglej Velika severna vojna in Aleksander II. Ruski
Alkimija
Alkimijski laboratorij Alkimija (arabsko al-kimia - umetnost preoblikovanja) je bila v srednjem veku eksperimentiranje s primitivnim kemijskim znanjem in tehnologijo ter hkrati vrsta filozofije, katere namen je bil odkriti najvišjo modrost in nesmrtnost.
Poglej Velika severna vojna in Alkimija
Altona, Hamburg
Altona je četrt na skrajnem zahodnem delu nemškega mesta Hamburg v pokrajini Schleswig-Holstein na desnem bregu reke Labe.
Poglej Velika severna vojna in Altona, Hamburg
Altranstädtski mir
Altranstädtski mir je bil sklenjen med švedskim kraljem Karlom XII. in volilnim knezom Saške Avgustom II 24.
Poglej Velika severna vojna in Altranstädtski mir
Antična Šparta
Antična Šparta (dorsko Σπάρτα, Spárta, atiško Σπάρτη, Spárti, starogrško Λακεδαιμονία/Λακεδαίμων, Lakedaimonía/Lakedaímōn - Lakedamonija/Lakedajmon) je bila mestna država v Antični Grčiji na jugovzhodnem delu Peloponeza v dolini reke Evrote v Lakoniji.
Poglej Velika severna vojna in Antična Šparta
Arhangelska oblast
Arhangelska oblast je oblast na severu evropskega dela Rusije v Severozahodnem federalnem okrožju.
Poglej Velika severna vojna in Arhangelska oblast
Artilerija
Artileríja ali topníštvo (tópništvo) je naziv za vsa velikokalibrska ognjena strelna orožja na podstavkih in hkrati tudi rod kopenske vojske, ki drugim enotam zagotavlja ognjeno podporo.
Poglej Velika severna vojna in Artilerija
Augustyn Michal Stefan Radziejowski
Augustyn Michal Stefan kardinal Radziejowski, poljski rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 3. december 1645, Poznan, † 11. oktober 1705, Gdansk.
Poglej Velika severna vojna in Augustyn Michal Stefan Radziejowski
Avgust Močni
Avgust Močni, na Saškem Friderik Avgust I., na Poljskem Avgust II., saški volilni knez, poljski kralj, veliki knez Litve, * 12. maj 1670, Dresden, † 1. februar 1733, Varšava. Avgust je bil na čelu protestantske volilne kneževine Saške od leta 1694. Leta 1697 je postal tudi vladar Poljske-Litve in je za pridobitev tega prestola celo prestopil v katoliško vero.
Poglej Velika severna vojna in Avgust Močni
Azov
Azov (italic, Azov) je mesto v Rostovski oblasti Ruske federacije, ki leži v delti reke Don, približno 7 km od Azovskega morja, ki se imenuje po njem.
Poglej Velika severna vojna in Azov
Šlahta
Šlahta (poljsko szlachta) je oznaka za nižje plemstvo na Poljskem in v Litvi, ki je imelo v lasti majhne zemljiške posesti.
Poglej Velika severna vojna in Šlahta
Šlezija
Šlezija je zgodovinska pokrajina v Srednji Evropi.
Poglej Velika severna vojna in Šlezija
Šlezijske cerkve milosti
Cerkev milosti v Miliczu/Militschu Šest protestantskih cerkev v Šleziji nosi naziv cerkve milosti, ker so jih v skladu z Alstadtsko konvencijo iz leta 1707 zgradili po milosti cesarja Jožefa. I., (katoliškega) vladarja Šlezije.
Poglej Velika severna vojna in Šlezijske cerkve milosti
Šlisselburg
Šlisselburg (/Schlisselburg/; od 1944 do 1992 Petrokrepost /Петрокрепость/; prej Orešek /Орешек/) je mesto in rečno pristanišče v Rusiji ob iztoku reke Neve iz Ladoškega jezera.
Poglej Velika severna vojna in Šlisselburg
Španska nasledstvena vojna
Habsburške posesti leta 1700. Niso vključene španske prekomorske kolonije. Z delitvijo Habsburžanov na dve veji leta 1713 so rdeče pobarvana ozemlja pripadla novi španski dinastiji. Španska nasledstvena vojna (1701 – 1712) je bila vrsta oboroženih spopadov, ki bi se po pravici lahko imenovala svetovna vojna, saj je mobilizirala velik del Evrope in severne Amerike, torej večino poznanega sveta, kar se do takrat še ni nikoli zgodilo.
Poglej Velika severna vojna in Španska nasledstvena vojna
Švedska
Kraljevina Švedska (švedsko Konungariket Sverige) je obmorska in največja (tako po površini - 450.000 kv. km, kot po prebivalstvu - okoli 10 milijonov) nordijska država v Skandinaviji v severni Evropi.
Poglej Velika severna vojna in Švedska
Črna gora
Črna gora (črnogorsko Crna Gora/Црна Гора, v drugih jezikih Montenegro) je majhna gorata republika na Balkanu, ki na severovzhodu meji na Srbijo, na vzhodu meji na Kosovo, na jugozahodu meji na Jadransko morje, na zahodu na Hrvaško ter Bosno in Hercegovino, na jugovzhodu pa na Albanijo.
Poglej Velika severna vojna in Črna gora
Øresund
Øresund, Veliki Belt in Mali Belt Øresund Øresund; Öresund), je morski preliv, ki tvori dansko-švedsko mejo med danskim otokom Zelandijo (Sjælland) in švedsko pokrajino Skanijo (Skåne). Preliv je dolg 118 kilometrov; njegova širina se spreminja od 4 kilometrov do 28 kilometrov.
Poglej Velika severna vojna in Øresund
Balkan
Balkanski polotok, če se za mejo uporabi rečna mreža. Politični zemljevid Balkana 1891 Politični zemljevid Balkana 1991 Balkan je zgodovinsko in politično ime, ki opisuje jugovzhodno Evropo.
Poglej Velika severna vojna in Balkan
Baltadži Mehmed Paša
Baltadži Mehmed Paša ali Pakčemujezin Baltadžı Mehmed Paša (turško Baltacı Mehmed Paşa) je bil državnik Osmanskega cesarstva, * 1662, Osmancık, Osmansko cesarstvo, † julij 1712, Lemnos, Osmansko cesarstvo.
Poglej Velika severna vojna in Baltadži Mehmed Paša
Baltsko morje
Baltik - satelitski posnetek Báltsko mórje (ali Báltiško mórje) leži v severovzhodni Evropi, med Skandinavskim polotokom in osrednjo Evropo.
Poglej Velika severna vojna in Baltsko morje
Bataljon
Bataljon (angleško Battalion, nemško Bataillon) je stalna pehotna formacija.
Poglej Velika severna vojna in Bataljon
Belo morje
Belo morje (Белое море, Béloje móre; karelijsko in Vienanmeri; nenetsko Сэрако ямʼ, Serako jam) je zaliv Barentsovega morja, ki se zajeda v celino med polotokoma Kola in Kanin na skrajnem severozahodu Rusije.
Poglej Velika severna vojna in Belo morje
Belorusija
Belorusija (belorusko in rusko Беларусь, Belarus’), uradno Republika Belorusija, je celinska država v Vzhodni Evropi z glavnim mestom Minsk.
Poglej Velika severna vojna in Belorusija
Bender
Bender (Benderi, ali Tighina) – mesto z okoli 100.000 prebivalci je drugo največje v nepriznani Pridnestrski moldavski republiki (Pridnestrje), uradno pa je del Moldavije.
Poglej Velika severna vojna in Bender
Bengt Gabrielsson Oxenstierna
Bengt Gabrielsson Oxenstierna, švedski politik, * 1623, † 1702.
Poglej Velika severna vojna in Bengt Gabrielsson Oxenstierna
Bitka pri Poltavi
Bitka pri Poltavi je potekala 8. julija 1709 med švedsko in rusko vojsko.
Poglej Velika severna vojna in Bitka pri Poltavi
Boris Petrovič Šeremetev
Boris Petrovič Šeremetev (rusko Бори́с Петро́вич Шереме́тев, Borís Petróvič Šeremétev) je bil ruski diplomat in med veliko severno vojno general feldmaršal, 5.
Poglej Velika severna vojna in Boris Petrovič Šeremetev
Bremen-Verden
Vojvodstvi Bremen in Verden Vojvodstvi Bremen (rumeno)-Verden (roza, desno spodaj) okoli 1655 Upravno združeni vojvodini Bremen in Verden sta oblikovali cesarsko ozemlje v trikotniku Elbe-Weser na območju današnjih okrožij Cuxhaven, Stade, Rotenburg (Wümme), Harburg, Osterholz, majhen del današnjega okrožja Heidekreis in Verden, na območju današnjega mesta Bremerhaven ter nekaterih območij, ki danes pripadajo mestoma Bremen in Hamburg.
Poglej Velika severna vojna in Bremen-Verden
Buržoazija
V kapitalističnem načinu produkcije je buržoazíja (tudi buržuazíja) razred, ki ima nadzor nad družbenimi produkcijskimi sredstvi.
Poglej Velika severna vojna in Buržoazija
Carl Gustav Rehnskiöld
Grof Carl Gustav Rehnskiöld, švedski feldmaršal, * 6. avgust 1651, † 29. januar 1722.
Poglej Velika severna vojna in Carl Gustav Rehnskiöld
Cerkev Marijinega vnebovzetja, Moskva
Cerkev Marijinega vnebovzetja (rusko: Успенский Собор, ali Uspenski sobor) je ruska pravoslavna Cerkev, posvečena Marijinemu vnebovzetju.
Poglej Velika severna vojna in Cerkev Marijinega vnebovzetja, Moskva
Danska
Kraljevina Danska (krajše le Danska) je najstarejša in površinsko najmanjša nordijska država, ki se nahaja v Skandinaviji v severni Evropi na polotoku vzhodno od Baltskega morja in jugozahodno od Severnega morja.
Poglej Velika severna vojna in Danska
Devlet II. Geraj
Devlet II.
Poglej Velika severna vojna in Devlet II. Geraj
Dimitrij Cantemir
Dimitrij Cantemir v osmanski opravi Dimitrij Cantemir na moldavski znamki Dimitrij Cantemir na znamki Sovjetske zveze (1973) Dimitrij Cantemir na bankovcu za 100 rubljev Aleksander Roslin (1757): Posmrtni portret Cantemirjeve druge žene Anastazije Ivanovne, grofice Hesse–Homburške in kneginje Trubeckaje Louis-Michel van Loo (1759): Portret Cantemirjeve hčerka, kneginje Ekaterine Dmitrijevne Golicine; Puškinov muzej lepih umetnosti, Moskva, Rusija Dimitrij ali Demetrij Cantemir Encyclopedia Britannica (1878).
Poglej Velika severna vojna in Dimitrij Cantemir
Dinastija Vasa
Rodbina Vasa (švedsko Vasaätten, poljsko Wazowie, litovsko Vaza) je bila švedska vladarska rodbina, ustanovljena leta 1523 na Švedskem.
Poglej Velika severna vojna in Dinastija Vasa
Diplomacija
Diplomacija je umetnost in veščina vodenja pogajanj med predstavniki različnih skupin oz.
Poglej Velika severna vojna in Diplomacija
Divizija
Divizija (angleško in nemško Division) je stalna vojaška formacija.
Poglej Velika severna vojna in Divizija
Dneper
Porečje reke Dneper Dneper (rusko Днепр – Dnjepr, belorusko Дняпро – Dnjapro, ukrajinsko Дніпро – Dnipro; imenovan tudi Slavutič) je 2290 km dolga reka, ki teče po ozemlju Rusije, Belorusije in Ukrajine.
Poglej Velika severna vojna in Dneper
Dnester
Dnester (ukrajinsko Дністе́р, romunsko Nistru, grško,Strabon, Geografija, ii. včasih tudi, latinsko ali) je reka v vzhodni Evropi.
Poglej Velika severna vojna in Dnester
Don (reka)
Don (p) je reka v Rusiji, ki izvira na jugu Vzhodnoevropskega nižavja in teče v dolžini 1970 km do izliva v Azovsko morje.
Poglej Velika severna vojna in Don (reka)
Državnik
Državnik je človek, ki ima pomemben položaj, pomembno funkcijo v vodstvu države.
Poglej Velika severna vojna in Državnik
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Poglej Velika severna vojna in Druga svetovna vojna
Erik Dahlbergh
Erik Dahlbergh, švedski inženir in feldmaršal, * 10. oktober 1625, † 16. januar 1703.
Poglej Velika severna vojna in Erik Dahlbergh
Eskadron
Eskadron je bila osnovna vojaška taktična enota konjenice, ki je ustrezala ustreza pehotni četi oz.
Poglej Velika severna vojna in Eskadron
Estonci
Estonci (estonsko eestlased) so narod, ki prvenstveno živi na področju današnje Estonije.
Poglej Velika severna vojna in Estonci
Estonija
Republika Estonija (estonsko Eesti Vabariik) je majhna baltska obmorska država v severovzhodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Baltsko morje (vključno s Finskim zalivom na severu), na jugu na še eno baltsko državo, Latvijo in na vzhodu na Rusijo.
Poglej Velika severna vojna in Estonija
Fevd
Frideriku I. Fevd je oblika svobodnega zájma, po katerem je fevdalizem dobil svoje ime.
Poglej Velika severna vojna in Fevd
Finci
Finci so narod, ki večinoma živi na območju današnje Finske.
Poglej Velika severna vojna in Finci
Finska
Republika Finska (finsko: Suomi, švedsko: Finland) je obmorska Nordijska država, ki na jugozahodu meji na Baltsko morje, na jugovzhodu na Finski zaliv, na zahodu na Botniški zaliv.
Poglej Velika severna vojna in Finska
Fjodor Matvejevič Apraksin
Fjodor Matvejevič Apraksin (Фёдор Матве́евич Апра́ксин), ruski mornariški častnik, * 7. december 1661, † 21. november 1728, Moskva.
Poglej Velika severna vojna in Fjodor Matvejevič Apraksin
Fregata
Ameriška sodobna fregata USS ''Elrod'' Fregáta je tip vojne ladje za opravljanje različnih nalog.
Poglej Velika severna vojna in Fregata
Friderik I. Pruski
Friderik I., kralj v Prusiji (od 1701, prej vojvoda v Prusiji), grof marke Brandenburg (kot Friderik III.), višji komornik in volilni knez Svetega rimskega cesarstva, * 11. julij 1657, Königsberg (današnji Kaliningrad), † 25. februar 1713, Berlin.
Poglej Velika severna vojna in Friderik I. Pruski
Friderik Viljem I. Pruski
Friderik Viljem I., kralj v Prusiji, grof marke Brandenburg, višji komornik in volilni knez Svetega rimskega cesarstva, *14. avgust 1688, Berlin, †31. maj 1740, Potsdam.
Poglej Velika severna vojna in Friderik Viljem I. Pruski
Galeja
Grška galeja Galéja je ladja, ki so jo uporabljali stari Grki in stari Rimljani.
Poglej Velika severna vojna in Galeja
Garnizija
Édouard Detaille: ''Huningueška garnizija leta 1815.'' Garnizija (francosko garnison) je vojaški termin, ki označuje vse vojaške sile, ki se nahajajo v nekem kraju oz.
Poglej Velika severna vojna in Garnizija
Göteborg
Göteborg (angl. Gothenburg, zastarelo nemško Got(h)enburg) je drugo največje mesto na Švedskem.
Poglej Velika severna vojna in Göteborg
Gregorijanski koledar
Gregorijanski, tudi krščanski koledar ali zahodni koledar, je sončni koledar, ki ga trenutno uporabljajo skoraj po vsem svetu.
Poglej Velika severna vojna in Gregorijanski koledar
Gustav Vasa
Gustav I., rojen kot Gustav Eriksson v plemiški rodbini Vasa, kasneje znan kot Gustav Vasa, je bil od leta 1523 svoje smrti leta 1560 švedski kralj, * 12. maj 1496, † 29. september 1560, Stockholm.
Poglej Velika severna vojna in Gustav Vasa
Helsingborg
Helsingborg je mesto v pokrajini Skaniji na jugu Švedske.
Poglej Velika severna vojna in Helsingborg
Helsinki
Helsinki (švedsko; slengovsko Stadi) so glavno mesto in največje mesto na Finskem.
Poglej Velika severna vojna in Helsinki
Hetman
Hetman je politični naslov iz Srednje in Vzhodne Evrope, ki so ga v preteklosti podeljevali vojaškim poveljnikom.
Poglej Velika severna vojna in Hetman
Hiiumaa
Baltsko morje z otokoma Saaremaa in Hiiumaa. Hiiumaa (nemško, švedsko Dagö) je otok v Baltskem morju in drugi največji otok Estonije.
Poglej Velika severna vojna in Hiiumaa
Iași
Iași (Jaš), je največje mesto v vzhodni Romuniji in središče okraja Iași v zgodovinski pokrajini Moldaviji.
Poglej Velika severna vojna in Iași
Ingrija
Zgodovinska Ingrija (estonsko Ingeri, Ingerimaa, finsko Inkeri ali Inkerinmaa, švedsko Ingermanland, rusko Ингрия, Ingriya ali Ижора, Ižora) je pokrajina ob južni obali Finskega zaliva.
Poglej Velika severna vojna in Ingrija
Ivan II. Poljski
Ivan II.
Poglej Velika severna vojna in Ivan II. Poljski
Ivan Mazepa
Ivan Stepanovič Mazepa (ukrajinsko in rusko Іван Степанович Мазепа, Ivan Stepanovič Mazepa, poljsko Jan Mazepa Kołodyński)Katchanovski, Ivan; Kohut, Zenon Eugene; Nebesio, Bohdan Y.; Yurkevich, Myroslav (2013).
Poglej Velika severna vojna in Ivan Mazepa
Jožef I. Habsburški
Jožef I., kralj Ogrske (od 1687), rimski kralj (1690), kralj Češke (1705) in rimskonemški cesar * 26. julij 1678, Dunaj, † 17. april 1711 Dunaj Jožef I. je bil starejši sin Leopolda I. in Eleonore-Magdalene Pfalško-Neuburške.
Poglej Velika severna vojna in Jožef I. Habsburški
Julijanski koledar
Julijánski koledár je oblika koledarja, ki temelji na tropskem letu (Sončevo leto) in se imenuje po Gaju Juliju Cezarju.
Poglej Velika severna vojna in Julijanski koledar
Kaluga
Kaluga (rusko Калуга, Kaluga) je mesto in upravno središče Kaluške oblasti Ruski federaciji.
Poglej Velika severna vojna in Kaluga
Karel VI. Habsburški
Karel VI.
Poglej Velika severna vojna in Karel VI. Habsburški
Karel X. Gustav Švedski
Karel X. Gustav ali Karel Gustav (švedsko Karl X Gustav) je bil od leta 1654 do svoje smrti kralj Švedske, * 8. november 1622, Nyköpinški grad, Švedska, † 13. februar 1660, Göteborg, Švedska.
Poglej Velika severna vojna in Karel X. Gustav Švedski
Karel XII. Švedski
Karel XII.
Poglej Velika severna vojna in Karel XII. Švedski
Karelijska ožina
Karelijska ožina (finščina: Karjalankannas) je približno 45–110 km širok odsek kopnega, ki se nahaja med Finskim zalivom in Ladoškim jezerom na severozahodu Rusije, severno od reke Neve (med 61 ° 21 "N, 59 ° 46'N in 27 ° 42'E, 31 ° 08'E).
Poglej Velika severna vojna in Karelijska ožina
Karlskrona
Karlskrona je pristaniško mesto v južni švedski provinci Blekinge län in zgodovinski provinci Blekinge.
Poglej Velika severna vojna in Karlskrona
København
København (København) (v starejših pravopisih tudi Köbenhavn ali Kopenhagen, zastarela iz češčine sposojena ustreznica je Kodanj) je glavno in najbolj naseljeno mesto Danske, s približno 1,4 milijona prebivalcev v mestnem območju in več kot 2 milijona v širšem metropolitanskem območju Københavna.
Poglej Velika severna vojna in København
Kneževina Moldavija
Kneževina Moldavija, notranje avtonomna vladavina na ozemlju med Vzhodnimi Karpati in Dnjestrom, v obdobju 1360 – 1862.
Poglej Velika severna vojna in Kneževina Moldavija
Konjenica
Nemška konjenica pred drugo svetovno vojno Konjenica je rod kopenske vojske, ki zajema konjeniške enote, katerih primarno transportno sredstvo je konj.
Poglej Velika severna vojna in Konjenica
Kozaki
Ilja Repin med letoma 1880 in 1891. Kozáki je naziv za skupino več ljudi, ki živijo na južnih stepah Vzhodne Evrope in Azijske Rusije, ki so poznani po samozadostnosti in vojaški spretnosti, še posebej v konjeništvu.
Poglej Velika severna vojna in Kozaki
Krakov
Krakov je eno najstarejših, drugo največje in z več vidikov tudi drugo najpomembnejše mesto na Poljskem ter glavno mesto Malopoljskega vojvodstva.
Poglej Velika severna vojna in Krakov
Kraljevina Anglija
Kraljevina Anglija (Kingdom of England) je bila država v južnem delu otoka Velika Britanija, ki sta jo sestavljali Anglija in Wales.
Poglej Velika severna vojna in Kraljevina Anglija
Kraljevina Velika Britanija
Kraljevina Velika Britanija (angleško Kingdom of Great Britain) je bila država v zahodni Evropi, ki je trajala od leta 1707 do leta 1801.
Poglej Velika severna vojna in Kraljevina Velika Britanija
Krim (polotok)
Polotok Krim (ukrajinsko Кримський півострів, ruski Крымский полуостров, krimskotatarsko Qırım yarımadası) je ime polotoka v Črnem morju in istoimenskih republik: Republike Krim (s stališča Rusije) in Avtonomne republike Krim (s stališča Ukrajine).
Poglej Velika severna vojna in Krim (polotok)
Krimski kanat
Krimski kanat (ali kaganat; mongolsko Крымын ханлиг, Krimin hanlig, krimsko tatarsko/turško Qırım Hanlığı, Къырым Ханлыгъы, قرمخانلغى ali Qırım Yurtu, Къырым Юрту, قرميورتى, rusko Крымское ханство, Krimskoje hanstvo, ukrajinsko Кримське ханство, Krimśke hanstvo, poljsko Chanat Krymski) je bila od leta 1478 do 1774 turška vazalna država Osmanskega cesarstva in najdlje živeči turški kanat, ki je nasledil Zlato hordo.
Poglej Velika severna vojna in Krimski kanat
Kronštat
Kronštat, tudi Cronstadt ali Kronštádt (iz nemščine Krone za 'krono' in Stadt za 'mesto') je rusko pristaniško mesto v okrožju Kronštadtski v zveznem mestu Sankt Peterburg, na otoku Kotlin, 30 kilometrov zahodno od Sankt Peterburga, blizu glave Finskega zaliva.
Poglej Velika severna vojna in Kronštat
Kuga
Kúga (imenovana tudi črna smrt) je huda nalezljiva bolezen, ki prizadene različne dele telesa.
Poglej Velika severna vojna in Kuga
Kurlandija
Regije Latvije Kurlandija (latvijsko Kurzeme) je poleg Semgalije (Zemgale), osrednje Livonije (Vidzeme) in Latgalije (Latgale) ena od štirih zgodovinskih pokrajin Latvije.
Poglej Velika severna vojna in Kurlandija
Laba
Elba (dolnje nemško Elv) je ena glavnih rek Srednje Evrope.
Poglej Velika severna vojna in Laba
Ladoško jezero
Ladoško jezero (Ladožskoje ozero, ali label,; Laatokka) je sladkovodno jezero v Republiki Kareliji in Leningrajski oblasti v severozahodni Rusiji tik pred obrobjem Sankt Peterburga.
Poglej Velika severna vojna in Ladoško jezero
Latvija
Repúblika Látvija (tudi Letonija) je republika z okoli dvema milijonoma prebivalcev v severovzhodni Evropi.
Poglej Velika severna vojna in Latvija
Latvijci
Latvijci, tudi Letonci, Leti ali Lotiši, (latvijsko latvieši, litovsko leţlizt) so baltski narod, ki živi na območju današnje republike Latvije, nekoč dela nekdanje Sovjetske zveze.
Poglej Velika severna vojna in Latvijci
Linijska ladja
Nicholas Pocock:''Bitka za Copenhagen''. Slika predstavlja bitko med Danci in Angleži iz leta 1801; v ozadju mesto, pred njim danski branilci in v diagonali slike britanska »prva linija«, ki ščiti ostalo ladjevje. Línijska ládja je tip težke močno oborožene lesene vojne ladje na jadra, predhodnice oklepnice in bojne ladje.
Poglej Velika severna vojna in Linijska ladja
Litva
Litva (litovsko Lietuva), uradno Republika Litva (litovsko Lietuvos Respublika), je država v severni Evropi in najjužnejša od treh baltskih držav.
Poglej Velika severna vojna in Litva
Livonija
Livonija, (tudi Livlandija in Eifland, latinsko Livonia, litvansko Līvõmō, estonsko Liivimaa, latvijsko Livonija, rusko Ливония (Liwonija), poljsko Inflanty) je ime za zgodovinsko pokrajino v Baltiku.
Poglej Velika severna vojna in Livonija
Luteranstvo
Lutrova vrtnica, simbol luteranstva Martin Luther Luteranstvo (ali luteranizem) je krščansko reformacijsko gibanje, ki ga je začel Martin Luter.
Poglej Velika severna vojna in Luteranstvo
Lvov
Lvov (Lwów,,,; Lemberg; L'vov) je mesto v zahodni Ukrajini in administrativno središče Lvovske oblasti.
Poglej Velika severna vojna in Lvov
Malmö
Malmö (IPA) je tretje največje mesto na Švedskem.
Poglej Velika severna vojna in Malmö
Mihail Mihajlovič Golicin
Knez Mihail Mihajlovič Golicin (starejši) (finsko Miihkali Miihkalinpoika Golitsin), ruski general-feldmaršal, vojskovodja in plemič, * 1647 (1675?), Moskva, † 1730.
Poglej Velika severna vojna in Mihail Mihajlovič Golicin
Minsk
Minsk ((narkamaŭka) in Менск (taraškievica)) je glavno mesto Belorusije s približno dvema milijonoma prebivalcev, tudi upravno središče Minske voblašči.
Poglej Velika severna vojna in Minsk
Mir iz Frederiksborga
Viteška dvorana v gradu Frederiksborg Mir iz Frederiksborga med Dansko - Norveško in Švedsko so podpisali 3.
Poglej Velika severna vojna in Mir iz Frederiksborga
Mir iz Nystada
Teritorialne spremembe v severni, vzhodni in srednji Evropi ob mirovnih pogodbah iz Nystada (1721), Stockholma (1719/1720) in Fredericksborga (1720): Mir v Nystadu je 10. septembra 1721 končal veliko severno vojno med Švedsko in Rusijo.
Poglej Velika severna vojna in Mir iz Nystada
Možnar
Starinski možnar na podstavku Možnar je artilerijsko orožje na polnjenje od spredaj, ki je predhodnik sodobnega minometa. Izpopolnil ga je slovenski matematik in topniški častnik Jurij Vega. Možnar je bil krajša in širša različica havbice, ki pa je imel tečaje na podnožju, medtem ko jih ima havbica v ravnovesni točki.
Poglej Velika severna vojna in Možnar
Mogilev
Mogilev ali Mogiljov (beloruščina: Магілёў, ruščina: Могилёв) je mesto v vzhodni Belorusiji blizu meje z Rusijo.
Poglej Velika severna vojna in Mogilev
Moldavija
Republika Moldavija ali Moldova je celinska država v vzhodni Evropi med Romunijo na zahodu in Ukrajino na vzhodu.
Poglej Velika severna vojna in Moldavija
Moskovski kremelj
Moskovski kremelj Moskovski kremelj je najbolj poznan kremelj v Rusiji.
Poglej Velika severna vojna in Moskovski kremelj
Mostišče
Mostišče je v vojaški terminologiji prostor, ki ga zavzame prvi ešalon strateško-operativnega pomorskega ali zračnega desanta in ga pripravi za izkrcanje in delovanje glavnih sil.
Poglej Velika severna vojna in Mostišče
Mušketa
Stojalo z mušketami in bajoneti Mušketa je dolgo in težko strelno orožje, pri katerem je notranjost cevi gladka.
Poglej Velika severna vojna in Mušketa
Nadaljevalna vojna
Nadaljevalna vojna je bil spopad med Finsko in nacistično Nemčijo na eni strani ter Sovjetsko zvezo (SZ) na drugi strani.
Poglej Velika severna vojna in Nadaljevalna vojna
Narva
Narva je mesto v Estoniji, ki stoji na skrajnem severovzhodu države, ob istoimenski mejni reki na meji z Rusijo, nasproti ruskega Ivangoroda.
Poglej Velika severna vojna in Narva
Narva (reka)
Reka Narva, prej tudi Narova, teče 77 kilometrov proti severu v Baltsko morje in je po iztoku največja estonska reka.
Poglej Velika severna vojna in Narva (reka)
Nemen
Nemen (belorusko Нёман, Njeman, litovsko Nemunas, rusko Неман, Neman) je največja vzhodnoevropska reka.
Poglej Velika severna vojna in Nemen
Neva
Neva (rusko Нева́ finsko Nëvii) je reka na severozahodu Rusije, ki teče od Ladoškega jezera skozi zahodni del Leningrajske oblasti (zgodovinska regija Ingrija) do Nevskega zaliva, dela Finskega zaliva.
Poglej Velika severna vojna in Neva
Nizozemska
Kraljevina Nizozemska (ali Nizozemska; nizozemsko Nederland) je evropska ustavna monarhija z ozemlji tudi izven Evrope.
Poglej Velika severna vojna in Nizozemska
Odra
Odra z mejnega mostu med mestoma Frankfurt na Odri in Słubice v smeri proti jugu. Odra (nemško Oder) je reka v srednji Evropi.
Poglej Velika severna vojna in Odra
Odred
Odred je nestalna (ad-hoc) vojaška enota oz.
Poglej Velika severna vojna in Odred
Oslo
Oslo je glavno in najbolj naseljeno mesto Norveške.
Poglej Velika severna vojna in Oslo
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Poglej Velika severna vojna in Osmansko cesarstvo
Otok Kotlin
Kotlin (rusko: Ко́тлин) je ruski otok, ki leži v bližini glave Finskega zaliva, 32 kilometrov zahodno od Sankt Peterburga v Baltskem morju.
Poglej Velika severna vojna in Otok Kotlin
Paša
Bayrak Paša (turško: paşa iz perzijskega padšah ali padišah, kar pomeni »kralj«) je bil visok naslov v političnem sistemu Osmanskega cesarstva, ki so ga običajno podeljevali guvernerjem provinc in generalom.
Poglej Velika severna vojna in Paša
Perejaslavski sporazum
Perejaslavski zbor (ukrajinsko Перея́славська рáда, Pereyáslavs’ka ráda, rusko Переясла́вская рáда Perejaslávskaja ráda) je bil uradno srečanje predstavnikov Ruskega carstva in zaporoških kozakov.
Poglej Velika severna vojna in Perejaslavski sporazum
Peter Veliki
Peter I. Veliki (tudi Peter I. Aleksejevič), ruski car, * 9. junij (30. maj, ruski koledar) 1672,.
Poglej Velika severna vojna in Peter Veliki
Pirova zmaga
Pírova zmága je zmaga s pogubnimi posledicami za zmagovalca.
Poglej Velika severna vojna in Pirova zmaga
Požgana zemlja
Zalivsko vojno Ameriška vojska med vietnamsko vojno škropi pridelke prebivalstva s herbicidom ''Agent Orange'' Požgana zemlja je vojaška strategija, katere cilj je ob napredovanju ali umiku uničiti vse, kar bi utegnilo koristiti nasprotniku.
Poglej Velika severna vojna in Požgana zemlja
Podložnik
Kot podložnik se je od srednjega veka do 19. stoletja označevala oseba, ki je bila podložna (podvržena) vladajočemu gospostvu.
Poglej Velika severna vojna in Podložnik
Poljska
Republika Poljska je obmorska država v Srednji Evropi, leži med Nemčijo na zahodu, Češko in Slovaško na jugu, Ukrajino in Belorusijo na vzhodu, ter Baltskim morjem, Litvo in Rusijo (v obliki kaliningrajske eksklave) na severu.
Poglej Velika severna vojna in Poljska
Polock
Polock (belorusko По́лацк, Pólack, rusko По́лоцк, Pólock, litovsko Polockas, poljsko Połock) je zgodovinsko mesto v Belorusiji ob reki Dvini.
Poglej Velika severna vojna in Polock
Poltava
Poltava je mesto na severovzhodu Ukrajine, prometno križišče, upravno središče Poltavskega rajona in Poltavski oblasti.
Poglej Velika severna vojna in Poltava
Porvoo
Porvoo je mesto na južni obali Finske.
Poglej Velika severna vojna in Porvoo
Poznanj
Grb Poznanja Panorama Panorama starega mestnega jedra Mestni stadion (Poznanj) Poznanj (poljsko Poznań, nemško Posen) je eno najstarejših in največjih mest na Poljskem ter glavno mesto Velikopoljskega vojvodstva.
Poglej Velika severna vojna in Poznanj
Protektorat
(iz lat.) skrbnistvo; pos.
Poglej Velika severna vojna in Protektorat
Prusija
Različna ozemlja in vladavine z imenom Prusija so podane v Prusija (razločitev) Prusija, monarhija brandenburških Hohenzollerjev, od leta 1918 republika (Freistaat) v okviru Weimarske republike.
Poglej Velika severna vojna in Prusija
Prut
Prut je 953 km dolga reka, ki izvira v Karpatih v Ukrajini pod najvišjo ukrajinsko goro Goverlo, sprva vijuga po Ukrajini proti severu, nato se obrne proti jugu, 31 km njenega toka je na meji z Romunijo, nato pa v dolžini kar 711 km tvori celotno mejo med Romunijo in Moldavijo oziroma zgodovinsko gledano med staro romunsko pokrajino (zahodno) Moldavijo in Besarabijo vse do svojega izliva v Donavo pri Reni.
Poglej Velika severna vojna in Prut
Prutski mir
Prutski mir je 23. julija 1711 končal četrto rusko-turško vojno (1710–1711), manjšo stransko vojno v veliki severni vojni med Švedsko in Rusijo.
Poglej Velika severna vojna in Prutski mir
Pskov
99) je simbol nekdanje moči in neodvisnosti Pskova. Pskov (zastarelo Пльсковъ) je starodavno mesto v severozahodni Rusiji približno 70 km od meje z Estonijo ob reki Velikaja (57°49′ severno, 28°20′ vzhodno) pri njenem izlivu v Čudsko-Pskovsko jezero.
Poglej Velika severna vojna in Pskov
Rügen
Satelitski posnetek V Narodnem parku Jasmund Rügen (lat. Rugia) je največji otok v Nemčiji.
Poglej Velika severna vojna in Rügen
Republika Nizozemska
Republika sedmih združenih provinc (nizozemsko: Republiek der Zeven Verenigde Provinciën) ali Združene Nizozemske (Verenigde Nederlanden) ali na kratko Republika Nizozemska je zveza formalno suverenih provinc, ki niso hotele imeti nad seboj oblasti monarha in so svoje možnosti videle v svobodnem razvoju trgovine, pomorstva, podjetništva in kmetijstva.
Poglej Velika severna vojna in Republika Nizozemska
Republika obeh narodov
Republika obeh narodov je bila zvezna država, ki je združevala Kraljevino Poljsko in Veliko litovsko kneževino na območju današnje Belorusije, Litve, Poljske, večinoma Ukrajine ter deloma Latvije in zahodne Rusije.
Poglej Velika severna vojna in Republika obeh narodov
Riga
Riga (/ ˈriːɡə /; latvijsko Rīga; livonsko Rīgõ) je glavno mesto Latvije v kateri živi 633.000 prebivalcev (stanje 2019), kar je tretjina prebivalstva, v urbanem/metropolitanskem območju, kamor sodi tudi letoviško mesto Jūrmala, pa približno milijon ali kar okoli polovica prebivalcev države.
Poglej Velika severna vojna in Riga
Rodbina Welf
Welfi so evropska vladarska rodbina, katere člani so bili mnogi nemški in britanski monarhi od 11.
Poglej Velika severna vojna in Rodbina Welf
Rostock
Rostock je mesto in mestni okraj v Nemčiji.
Poglej Velika severna vojna in Rostock
Rubelj
Prva stran bankovca za 1 rubelj iz leta 1961 Rúbelj je uradna denarna valuta Ruske federacije (ruski rubelj) in Belorusije (beloruski rubelj), bil pa je tudi denarna enota Sovjetske zveze (sovjetski rubelj).
Poglej Velika severna vojna in Rubelj
Rusija
Rusija (Rossíja; izgovarjava) ali Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; (v ruščini)) je država, ki se razteza od Vzhodne Evrope do Severne Azije.
Poglej Velika severna vojna in Rusija
Ruska vojna mornarica
Ruska vojna mornarica (kratica VMF) je pomorska veja Oboroženih sil Ruske federacije.
Poglej Velika severna vojna in Ruska vojna mornarica
Ruski imperij
Rúski impêrij (sodobno; starejše Россійская Имперія, in tudi sodobno, ali) je bila država, ki je obstajala med letoma 1721 in 1917.
Poglej Velika severna vojna in Ruski imperij
Rusko carstvo
Za čas pred letom 1547 glej Moskovska velika kneževina, za čas po letu 1721 glej Ruski imperij.
Poglej Velika severna vojna in Rusko carstvo
Rusko-turška vojna (1686–1700)
Rusko-turška vojna 1686–1700 je bila del skupnih evropskih prizadevanj za izgon Osmanskega cesarstva iz Evrope.
Poglej Velika severna vojna in Rusko-turška vojna (1686–1700)
Saaremaa
Baltsko morje z otokoma Saaremaa in Hiiumaa. Saaremaa (estonsko; dansko Øsel, švedsko Ösel) je največji otok v Estoniji, ki meri 2673 km2.
Poglej Velika severna vojna in Saaremaa
Saška
Saška (Freistaat Sachsen; Swobodny stat Sakska) je nemška zvezna dežela na jugovzhodu države, ki je po površini za okoli 2000 km² manjša od Slovenije, a z dobrimi štirimi milijoni prebivalcev šesta najštevilčnejša nemška zvezna dežela.
Poglej Velika severna vojna in Saška
Saška (volilna kneževina)
Grb volilne kneževine, vojvodine Saške Volilna kneževina, vojvodina Saška, tudi Volilna Saška (nemško: Kursachsen), je bila vladavina saškega vojvode in volilnega kneza v obdobju 1356-1806, približno na ozemlju današnje (Zgornje) Saške in Turingije.
Poglej Velika severna vojna in Saška (volilna kneževina)
Saška-Poljska
Wettincev Izraz Saška-Poljska se nanaša na personalno unijo, ki je obstajala od 1697 do 1706 in od 1709 do 1763 med wettinsko volilno kneževino Saško in plemiško republiko ali oz.
Poglej Velika severna vojna in Saška-Poljska
Sankt Peterburg
Sankt Peterburg (rusko Санкт-Петербург – Sankt-Peterbúrg), v preteklosti znan kot Petrograd (1914–1924) in Leningrad (1924–1991), je mesto ob reki Nevi, na začetku Finskega zaliva v Baltskem morju.
Poglej Velika severna vojna in Sankt Peterburg
Severna Evropa
Evropske države po delitvi Združenih narodov; severnoevropske so pobarvane temno modro. Severna regija Evrope ima več definicij.
Poglej Velika severna vojna in Severna Evropa
Smolensk
Smolensk (Смоленск) je mesto in upravno središče Smolenske oblasti v Rusiji, ki leži ob reki Dneper, 360 kilometrov zahodno-jugozahodno od Moskve.
Poglej Velika severna vojna in Smolensk
Sovjetska zveza
Zveza sovjetskih socialističnih republik (ZSSR ali Sovjetska zveza; Sojuz sovjetskih socialističeskih respublik, SSSR zapisano v cirilici kot Сою́з Сове́тскихСоциалисти́ческихРеспу́блик) je bila formalna zveza (federacija) socialističnih republik, ki je obstajala od leta 1922 do leta 1991.
Poglej Velika severna vojna in Sovjetska zveza
Srednja Evropa
Srednja Evropa je območje Evrope med zahodno in vzhodno Evropo, ki temelji na skupni zgodovinski, družbeni in kulturni identiteti.
Poglej Velika severna vojna in Srednja Evropa
Stade
Stade (uradno Hansestadt Stade, nizozemsko Hansestadt Stood) je mesto v Spodnji Saški na severu Nemčije.
Poglej Velika severna vojna in Stade
Stanislav Leščinski
Stanislav Leščinski (poljsko Stanisław Leszczyński, litovsko Stanislovas Leščinskis, francosko Stanislas Leszczynski) ali Stanislav I. Poljski je bil kralj Poljske, veliki knez Litve, vojvoda Lorene in grof Svetega rimskega cesarstva, * 20. oktober 1677, Lvov, Republika obeh narodov, † 23.
Poglej Velika severna vojna in Stanislav Leščinski
Status quo
Status quo označuje utečeno (trenutno) stanje, pravzaprav pa največkrat trenutno stanje v državi, regiji, na določenem področju itd.
Poglej Velika severna vojna in Status quo
Stockholm
Stockholm je glavno mesto Švedske, ki leži na vzhodni obali Baltika ob vhodu v jezero Mälaren.
Poglej Velika severna vojna in Stockholm
Stockholmski mirovni sporazum
Premirji iz Stockholma sta mirovna sporazuma, ki sta končala vojno med Švedsko in Volilno kneževino Hannover (leta 1719) in Prusijo (leta 1720).
Poglej Velika severna vojna in Stockholmski mirovni sporazum
Sultan
Sultan (arabsko سلطان) je islamski vladarski naslov.
Poglej Velika severna vojna in Sultan
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Poglej Velika severna vojna in Sveto rimsko cesarstvo
Szczecin
150px 150px Szczecin ali poslovenjeno Ščečin (kašubško Szczecëno,, izgovorjava Ščečin) je eno najstarejših in največjih mest na Poljskem ter glavno mesto Zahodnopomorjanskega vojvodstva.
Poglej Velika severna vojna in Szczecin
Taganrog
Taganrog je mesto ob severni obali Azovskega morja, zahodno od ustja reke Don, v Rostovski oblasti v Rusiji.
Poglej Velika severna vojna in Taganrog
Talin
Talin (/ ˈtɑːlɪn, ˈtælɪn /; estonsko Tallinn) je glavno in najbolj naseljeno mesto Estonije.
Poglej Velika severna vojna in Talin
Tartu
Tartu (estonska izgovorjava:, južnoestonsko Tarto; (zastarelo: Tarbatu, Dorpat, Dorpt, Derpt, Jurjev) je drugo največje mesto v Estoniji, po estonski politični in finančni prestolnici Talinu. Je 186 kilometrov jugovzhodno od Talina in 245 kilometrov severovzhodno od Rige, glavnega mesta Latvije. Od poletne počitniške prestolnice Estonije Pärnu na zahodu je oddaljen 176 kilometrov, najhitrejša pot z avtom pa je skozi Viljandi in Kilingi-Nõmme.
Poglej Velika severna vojna in Tartu
Tatari
Tatari so turško ljudstvo, ki živi v Ruski federaciji, v Povolžju (avtonomni republiki Tatarstan, Baškortostan in sosednja območja) ter v Sibiriji.
Poglej Velika severna vojna in Tatari
Torunj
Mestna hiša v Torunju Dabska palača Torunj ((Torń) je staro srednjeveško mesto v severni Poljski ob reki Visli, domnevno blizu geografskega središča Evrope. Mesto je imelo leta 2004 208.386 prebivalcev in je eno od dveh glavnih mest Kujavsko-Pomorjanskega vojvodstva. Torunj je eno najlepših mest v Evropi z izredno bogato in lepo ohranjeno arhitekturo v gotskem slogu, zato je uvrščeno tudi na Unescov seznam kulturne dediščine.
Poglej Velika severna vojna in Torunj
Tovorna ladja
Tanker Exxon Valdez Tovorna ladja je ladja, ki je namenjena transportu tovora preko morja oz.
Poglej Velika severna vojna in Tovorna ladja
Trondheim
Trondheim (po slovensko; urbano vzhodnonorveško; južni Sami Tråante), zgodovinsko Kaupangen, Nidaros in Trondhjem (lokalna izgovorjava), je mesto in občina v okrožju Trøndelag na Norveškem.
Poglej Velika severna vojna in Trondheim
Turku
Turku je največje mesto jugozahodne Finske in središče pokrajine Jugozahodne Finske (Varsinais-Suomi, »Prava Finska«).
Poglej Velika severna vojna in Turku
Ukrajina
Ukrajina je država v Vzhodni Evropi.
Poglej Velika severna vojna in Ukrajina
Usedom
Szczecinskega zaliva z otokoma Usedom in Wollin Usedom je otok v Baltskem morju.
Poglej Velika severna vojna in Usedom
Utrechtski mir
Utrechtski mir zaobsega vrsto mirovnih sporazumov, sklenjenih v času od aprila 1713 do septembra 1714 v Utrechtu ter Rastattu in Badnu med Francijo, Veliko Britanijo, Španijo, Svetim rimskim cesarstvom in drugimi evropskimi silami; sporazumi so zaključili vojno za nasledstvo v Španiji (1701-14).
Poglej Velika severna vojna in Utrechtski mir
Varšava
Varšava (poljsko Warszawa), je prestolnica in največje mesto Poljske ter glavno mesto Mazovskega vojvodstva in od začetka 50.
Poglej Velika severna vojna in Varšava
Växjö
Växjö (vékše) je glavno mesto okrožja Kronberg v pokrajini Smalånd na jugovzhodu Švedske.
Poglej Velika severna vojna in Växjö
Veleizdaja
Veleizdaja je kaznivo dejanje zoper najvišje organe oblasti, državno ureditev, varnost države.
Poglej Velika severna vojna in Veleizdaja
Velika Britanija
Velika Britanija je geografsko poimenovanje otoka v severnovzhodnem predelu Atlantskega oceana, ki obsega večino ozemlja Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.
Poglej Velika severna vojna in Velika Britanija
Velika litovska kneževina
Velika litovska kneževina (starobelorusko Велїкое кнꙗзство Лїтовское) je bila od 13. stoletja do leta 1795 država na območju današnje Litve, Belorusije ter deloma Ukrajine, Poljske (Podlaško vojvodstvo) in Rusije (Smolenska oblast).
Poglej Velika severna vojna in Velika litovska kneževina
Veliki Novgorod
Veliki Novgorod je najstarejše mesto v severozahodni Rusiji in upravno središče Novgorodske oblasti.
Poglej Velika severna vojna in Veliki Novgorod
Vestfalski mir
Vestfalski mir, znan tudi kot premirje iz Münstra in Osnabrücka, se nanaša na vrsto političnih dogovorov, ki so končali tridesetletno vojno v Nemčiji (1618 - 1648) in osemdesetletno vojno Nizozemske republike za neodvisnost od Španije (1568 - 1648).
Poglej Velika severna vojna in Vestfalski mir
Vezir
Mehmed Paša Sokolović (1505–1579), veliki vezir Osmanskega cesarstva Vezir je beseda perzijskega porekla, ki je v različnih islamskih družbah in kulturah pomenila politika na visokem državnem položaju.
Poglej Velika severna vojna in Vezir
Viborg
Viborg (Vyborg) je mesto v severozahodni Rusiji, ki se nahaja na obali Karelijske ožine.
Poglej Velika severna vojna in Viborg
Viljem II. Nemški
Viljem II., zadnji nemški cesar in zadnji pruski kralj, na oblasti od 1888 do 1918, * 27. januar 1859, Berlin, Prusija † 4. junij 1941, Doorn, Nizozemska.
Poglej Velika severna vojna in Viljem II. Nemški
Vilna
Vilna (litovsko Vilnius), glej tudi druga imena) je glavno mesto Litve in obenem njeno največje mesto s 580.000 prebivalci (2020). Širše funkcijsko mestno območje Vilne pa šteje preko 700.000 ljudi ali četrtino prebivalstva Litve. Vilna, ki leži na jugovzhodu Litve, je drugo največje mesto v baltskih državah (za Rigo).
Poglej Velika severna vojna in Vilna
Visla
Visla je s 1047 kilometri najdaljša reka na Poljskem, hkrati najdaljša reka baltiškega povodja in 9 najdaljša v Evropi.
Poglej Velika severna vojna in Visla
Vlaška
Vlaška (romunsko Țara Românească, romunska cirilica Цѣра Румѫнѣскъ) je bila zgodovinska in geografska regija Romunije.
Poglej Velika severna vojna in Vlaška
Vzhodna Evropa
Evrope s poudarkom na vzhodnem delu celine Vzhodna Evropa je vzhodni del evropske celine.
Poglej Velika severna vojna in Vzhodna Evropa
Wittelsbachi
Svetem rimskem cesarstvu pod oblastjo Witteslbachov so obarvana zeleno; 14. stoletje Grb iz 13. in 14. stoletja; belo-modri rombasti vzorec so prevzeli po rodbini Bogen. Rodbina Wittelsbach, južnonemška knežja rodbina, poznana od 11. stoletja, na položaju bavarskih kraljev do leta 1918.
Poglej Velika severna vojna in Wittelsbachi
Zahodna Dvina
Zahodna Dvina ali Daugava (latgalijsko Daugova, poljsko Dźwina) je reka, ki izvira v Rusiji, teče skozi Belorusijo in se v Latviji pri Rigi izliva v Baltsko morje.
Poglej Velika severna vojna in Zahodna Dvina
Zahodni Bug
Zahodni Bug je reka, ki teče po teritoriju treh držav (Ukrajina, Poljska, Belorusija); je četrta najdaljša reke Poljske s 587 km.
Poglej Velika severna vojna in Zahodni Bug
Zaporoški kozaki
Konstantin Jegorovič Makovski (1884): ''Zaporoški kozak'' Zaporoški kozaki, Zaporoška kozaška vojska ali Kozaška vojska (kozaško Військо Запорозьке, Viysʹko Zaporozʹke, ukrajinsko Військо Запорізьке, Vijsʹko Zaporizʹke, rusko Войско Запорожское, Vojsko Zaporozhskoje) ali krajše Zaporožci (ukrajinsko Запорожці, Zaporožci, rusko Запорожцы, Zaporožci, poljsko Kozacy) so bili kozaki, ki so živeli »onkraj Dneprovih brzic« (južno od Dnipra/Dnepropetrovska).
Poglej Velika severna vojna in Zaporoški kozaki
Zavezništvo
Zavezništvo je pismeni meddržavni dogovor o povezavi več držav z namenom medsebojne pomoči in doseganja skupnih ciljev.
Poglej Velika severna vojna in Zavezništvo
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske (tudi Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska) obsega dežele Anglijo, Škotsko, Wales in Severno Irsko na otoku Velika Britanija, ki leži takoj za severozahodno obalo celinske Evrope in je obkrožen s Severnim morjem, Rokavskim prelivom in Atlantskim oceanom.
Poglej Velika severna vojna in Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske
Zelandija
za nizozemsko pokrajino glej Zelandija, Nizozemska Zelandija (Sjælland) s 7031 km² je največji in najbolj poseljen otok v ožji Danski (torej brez Grenlandije in otoka Disko, ki sta večja).
Poglej Velika severna vojna in Zelandija
Zimska vojna
Zimska vojna (tudi sovjetsko-finska vojna) je bila vojna med Sovjetsko zvezo in Finsko, ki se je začela 30. novembra 1939 z nenapovedanim sovjetskim napadom na finsko ozemlje.
Poglej Velika severna vojna in Zimska vojna
Zlata horda
Zlata horda (mongolsko Алтан Орд, Altan Ord, kazaško Алтын Орда, Altın Orda, tatarsko Алтын Урда, Altın Urda, rusko Золотая Орда, Zolotaja Orda, ukrajinsko Золота Орда, Zolota Orda) je bil prvotno mongolski in od 13.
Poglej Velika severna vojna in Zlata horda
Zlato
Zlato je kemični element s simbolom Au in atomskim številom 79, zaradi česar je eden od elementov višjih atomskih števil, ki se pojavljajo naravno.
Poglej Velika severna vojna in Zlato
Prav tako znan kot Velika nordijska vojna.
, Finci, Finska, Fjodor Matvejevič Apraksin, Fregata, Friderik I. Pruski, Friderik Viljem I. Pruski, Galeja, Garnizija, Göteborg, Gregorijanski koledar, Gustav Vasa, Helsingborg, Helsinki, Hetman, Hiiumaa, Iași, Ingrija, Ivan II. Poljski, Ivan Mazepa, Jožef I. Habsburški, Julijanski koledar, Kaluga, Karel VI. Habsburški, Karel X. Gustav Švedski, Karel XII. Švedski, Karelijska ožina, Karlskrona, København, Kneževina Moldavija, Konjenica, Kozaki, Krakov, Kraljevina Anglija, Kraljevina Velika Britanija, Krim (polotok), Krimski kanat, Kronštat, Kuga, Kurlandija, Laba, Ladoško jezero, Latvija, Latvijci, Linijska ladja, Litva, Livonija, Luteranstvo, Lvov, Malmö, Mihail Mihajlovič Golicin, Minsk, Mir iz Frederiksborga, Mir iz Nystada, Možnar, Mogilev, Moldavija, Moskovski kremelj, Mostišče, Mušketa, Nadaljevalna vojna, Narva, Narva (reka), Nemen, Neva, Nizozemska, Odra, Odred, Oslo, Osmansko cesarstvo, Otok Kotlin, Paša, Perejaslavski sporazum, Peter Veliki, Pirova zmaga, Požgana zemlja, Podložnik, Poljska, Polock, Poltava, Porvoo, Poznanj, Protektorat, Prusija, Prut, Prutski mir, Pskov, Rügen, Republika Nizozemska, Republika obeh narodov, Riga, Rodbina Welf, Rostock, Rubelj, Rusija, Ruska vojna mornarica, Ruski imperij, Rusko carstvo, Rusko-turška vojna (1686–1700), Saaremaa, Saška, Saška (volilna kneževina), Saška-Poljska, Sankt Peterburg, Severna Evropa, Smolensk, Sovjetska zveza, Srednja Evropa, Stade, Stanislav Leščinski, Status quo, Stockholm, Stockholmski mirovni sporazum, Sultan, Sveto rimsko cesarstvo, Szczecin, Taganrog, Talin, Tartu, Tatari, Torunj, Tovorna ladja, Trondheim, Turku, Ukrajina, Usedom, Utrechtski mir, Varšava, Växjö, Veleizdaja, Velika Britanija, Velika litovska kneževina, Veliki Novgorod, Vestfalski mir, Vezir, Viborg, Viljem II. Nemški, Vilna, Visla, Vlaška, Vzhodna Evropa, Wittelsbachi, Zahodna Dvina, Zahodni Bug, Zaporoški kozaki, Zavezništvo, Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske, Zelandija, Zimska vojna, Zlata horda, Zlato.