Hitreje kot brskalnik!
201 odnosi: Alandski otoki, Aleksander Danilovič Menšikov, Aleksander II. Ruski, Alkimija, Altona, Hamburg, Altranstädtski mir, Antična Šparta, Arhangelska oblast, Artilerija, Augustyn Michal Stefan Radziejowski, Avgust Močni, Azov, Šlahta, Šlezija, Šlezijske cerkve milosti, Šlisselburg, Španska nasledstvena vojna, Švedska, Črna gora, Øresund, Balkan, Baltadži Mehmed Paša, Baltsko morje, Bataljon, Belo morje, Belorusija, Bender, Bengt Gabrielsson Oxenstierna, Bitka pri Poltavi, Boris Petrovič Šeremetev, Bremen-Verden, Buržoazija, Carl Gustav Rehnskiöld, Cerkev Marijinega vnebovzetja, Moskva, Danska, Devlet II. Geraj, Dimitrij Cantemir, Dinastija Vasa, Diplomacija, Divizija, Dneper, Dnester, Don (reka), Državnik, Druga svetovna vojna, Erik Dahlbergh, Eskadron, Estonci, Estonija, Fevd, ..., Finci, Finska, Fjodor Matvejevič Apraksin, Fregata, Friderik I. Pruski, Friderik Viljem I. Pruski, Galeja, Garnizija, Göteborg, Gregorijanski koledar, Gustav Vasa, Helsingborg, Helsinki, Hetman, Hiiumaa, Iași, Ingrija, Ivan II. Poljski, Ivan Mazepa, Jožef I. Habsburški, Julijanski koledar, Kaluga, Karel VI. Habsburški, Karel X. Gustav Švedski, Karel XII. Švedski, Karelijska ožina, Karlskrona, København, Kneževina Moldavija, Konjenica, Kozaki, Krakov, Kraljevina Anglija, Kraljevina Velika Britanija, Krim (polotok), Krimski kanat, Kronštat, Kuga, Kurlandija, Laba, Ladoško jezero, Latvija, Latvijci, Linijska ladja, Litva, Livonija, Luteranstvo, Lvov, Malmö, Mihail Mihajlovič Golicin, Minsk, Mir iz Frederiksborga, Mir iz Nystada, Možnar, Mogilev, Moldavija, Moskovski kremelj, Mostišče, Mušketa, Nadaljevalna vojna, Narva, Narva (reka), Nemen, Neva, Nizozemska, Odra, Odred, Oslo, Osmansko cesarstvo, Otok Kotlin, Paša, Perejaslavski sporazum, Peter Veliki, Pirova zmaga, Požgana zemlja, Podložnik, Poljska, Polock, Poltava, Porvoo, Poznanj, Protektorat, Prusija, Prut, Prutski mir, Pskov, Rügen, Republika Nizozemska, Republika obeh narodov, Riga, Rodbina Welf, Rostock, Rubelj, Rusija, Ruska vojna mornarica, Ruski imperij, Rusko carstvo, Rusko-turška vojna (1686–1700), Saaremaa, Saška, Saška (volilna kneževina), Saška-Poljska, Sankt Peterburg, Severna Evropa, Smolensk, Sovjetska zveza, Srednja Evropa, Stade, Stanislav Leščinski, Status quo, Stockholm, Stockholmski mirovni sporazum, Sultan, Sveto rimsko cesarstvo, Szczecin, Taganrog, Talin, Tartu, Tatari, Torunj, Tovorna ladja, Tridesetletna vojna, Trondheim, Turku, Ukrajina, Usedom, Utrechtski mir, Varšava, Växjö, Veleizdaja, Velika Britanija, Velika litovska kneževina, Veliki Novgorod, Vestfalski mir, Vezir, Viborg, Viljem II. Nemški, Vilna, Visla, Vlaška, Vzhodna Evropa, Wittelsbachi, Zahodna Dvina, Zahodni Bug, Zaporoški kozaki, Zavezništvo, Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske, Zelandija, Zimska vojna, Zlata horda, Zlato. Razširi indeks (151 več) »
Alandski otoki
Alandski otoki so otočje v Baltskem morju.
Novo!!: Velika severna vojna in Alandski otoki · Poglej več »
Aleksander Danilovič Menšikov
Aleksander Danilovič Menšikov (Александр Данилович Меншиков), ruski knez, državnik, maršal, admiral, zaupnik carja Petra Velikega in cesarice Katarine I., * 16. november 1673, Moskva, † 23. november (12. november, ruski koledar) 1729, Berjozovo, Tobolska gubernija.
Novo!!: Velika severna vojna in Aleksander Danilovič Menšikov · Poglej več »
Aleksander II. Ruski
Aleksander II.
Novo!!: Velika severna vojna in Aleksander II. Ruski · Poglej več »
Alkimija
Alkimijski laboratorij Alkimija (arabsko al-kimia - umetnost preoblikovanja) je bila v srednjem veku eksperimentiranje s primitivnim kemijskim znanjem in tehnologijo ter hkrati vrsta filozofije, katere namen je bil odkriti najvišjo modrost in nesmrtnost.
Novo!!: Velika severna vojna in Alkimija · Poglej več »
Altona, Hamburg
Altona je četrt na skrajnem zahodnem delu nemškega mesta Hamburg v pokrajini Schleswig-Holstein na desnem bregu reke Labe.
Novo!!: Velika severna vojna in Altona, Hamburg · Poglej več »
Altranstädtski mir
Altranstädtski mir je bil sklenjen med švedskim kraljem Karlom XII. in volilnim knezom Saške Avgustom II 24.
Novo!!: Velika severna vojna in Altranstädtski mir · Poglej več »
Antična Šparta
Antična Šparta (dorsko Σπάρτα, Spárta, atiško Σπάρτη, Spárti, starogrško Λακεδαιμονία/Λακεδαίμων, Lakedaimonía/Lakedaímōn - Lakedamonija/Lakedajmon) je bila mestna država v Antični Grčiji na jugovzhodnem delu Peloponeza v dolini reke Evrote v Lakoniji.
Novo!!: Velika severna vojna in Antična Šparta · Poglej več »
Arhangelska oblast
Arhangelska oblast je oblast na severu evropskega dela Rusije v Severozahodnem federalnem okrožju.
Novo!!: Velika severna vojna in Arhangelska oblast · Poglej več »
Artilerija
Artileríja ali topníštvo (tópništvo) je naziv za vsa velikokalibrska ognjena strelna orožja na podstavkih in hkrati tudi rod kopenske vojske, ki drugim enotam zagotavlja ognjeno podporo.
Novo!!: Velika severna vojna in Artilerija · Poglej več »
Augustyn Michal Stefan Radziejowski
Augustyn Michal Stefan kardinal Radziejowski, poljski rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 3. december 1645, Poznan, † 11. oktober 1705, Gdansk.
Novo!!: Velika severna vojna in Augustyn Michal Stefan Radziejowski · Poglej več »
Avgust Močni
Avgust Močni, na Saškem Friderik Avgust I., na Poljskem Avgust II., saški volilni knez, poljski kralj, veliki knez Litve, * 12. maj 1670, Dresden, † 1. februar 1733, Varšava. Avgust je bil na čelu protestantske volilne kneževine Saške od leta 1694. Leta 1697 je postal tudi vladar Poljske-Litve in je za pridobitev tega prestola celo prestopil v katoliško vero. Zaradi njegove izredne telesne moči se ga je oprijel pridevnik Močni. Njegove absolutistične metode vladanja po načelih merkantilizma so se dobro prijele na Saškem, ki je bila po grozotah tridesetletne vojne v fazi hitrega gospodarskega vzpona in razvoja manufakturne proizvodnje. Povsem nasprotne so bile okoliščine v Republiki. Tradicionalni odpor plemstva proti močni državi in vplivnemu vladarju ter interes poljskih sosed, da se na Poljskem ohrani plemiški parlamentarizem, preko katerega so lahko s podkupovanjem ohranjale šibkost Republike, niso dajale Avgustu nikakršne možnosti, da bi iz Saško-Poljsko-Litvanske zveze ustvaril močno evropsko silo. Njegovo kraljevanje je Poljsko pahnilo v nove vojne in še pospešilo razkroj države, Saški pa naprtilo velike dolgove.
Novo!!: Velika severna vojna in Avgust Močni · Poglej več »
Azov
Azov (italic, Azov) je mesto v Rostovski oblasti Ruske federacije, ki leži v delti reke Don, približno 7 km od Azovskega morja, ki se imenuje po njem.
Novo!!: Velika severna vojna in Azov · Poglej več »
Šlahta
Šlahta (poljsko szlachta) je oznaka za nižje plemstvo na Poljskem in v Litvi, ki je imelo v lasti majhne zemljiške posesti.
Novo!!: Velika severna vojna in Šlahta · Poglej več »
Šlezija
Šlezija je zgodovinska pokrajina v Srednji Evropi.
Novo!!: Velika severna vojna in Šlezija · Poglej več »
Šlezijske cerkve milosti
Cerkev milosti v Miliczu/Militschu Šest protestantskih cerkev v Šleziji nosi naziv cerkve milosti, ker so jih v skladu z Alstadtsko konvencijo iz leta 1707 zgradili po milosti cesarja Jožefa. I., (katoliškega) vladarja Šlezije.
Novo!!: Velika severna vojna in Šlezijske cerkve milosti · Poglej več »
Šlisselburg
Šlisselburg (/Schlisselburg/; od 1944 do 1992 Petrokrepost /Петрокрепость/; prej Orešek /Орешек/) je mesto in rečno pristanišče v Rusiji ob iztoku reke Neve iz Ladoškega jezera.
Novo!!: Velika severna vojna in Šlisselburg · Poglej več »
Španska nasledstvena vojna
Habsburške posesti leta 1700. Niso vključene španske prekomorske kolonije. Z delitvijo Habsburžanov na dve veji leta 1713 so rdeče pobarvana ozemlja pripadla novi španski dinastiji. Španska nasledstvena vojna (1701 – 1712) je bila vrsta oboroženih spopadov, ki bi se po pravici lahko imenovala svetovna vojna, saj je mobilizirala velik del Evrope in severne Amerike, torej večino poznanega sveta, kar se do takrat še ni nikoli zgodilo.
Novo!!: Velika severna vojna in Španska nasledstvena vojna · Poglej več »
Švedska
Kraljevina Švedska (švedsko Konungariket Sverige) je obmorska in največja (tako po površini - 450.000 kv. km, kot po prebivalstvu - okoli 10 milijonov) nordijska država v Skandinaviji v severni Evropi.
Novo!!: Velika severna vojna in Švedska · Poglej več »
Črna gora
Črna gora (črnogorsko Crna Gora/Црна Гора, v drugih jezikih Montenegro) je majhna gorata republika na Balkanu, ki na severovzhodu meji na Srbijo, na vzhodu meji na Kosovo, na jugozahodu meji na Jadransko morje, na zahodu na Hrvaško ter Bosno in Hercegovino, na jugovzhodu pa na Albanijo.
Novo!!: Velika severna vojna in Črna gora · Poglej več »
Øresund
Øresund, Veliki Belt in Mali Belt Øresund Øresund; Öresund), je morski preliv, ki tvori dansko-švedsko mejo med danskim otokom Zelandijo (Sjælland) in švedsko pokrajino Skanijo (Skåne). Preliv je dolg 118 kilometrov; njegova širina se spreminja od 4 kilometrov do 28 kilometrov. Na najožji točki med Helsingørjem na Danskem in Helsingborgom na Švedskem je širok 4 kilometre. Øresund je skupaj s prelivoma Veliki Belt (Storebælt) in Mali Belt (Lillebælt) in Kielskim prekopom ena od štirih plovnih poti, ki povezujejo Baltsko morje z Atlantskim oceanom preko Kattegata, Skagerraka in Severnega morja; zaradi tega je ena najbolj obremenjenih vodnih poti na svetu. 1. julija 2000 sta danska kraljica Margareta II. in švedski kralj Karl XVI. Gustav predala v promet Øresundski most, ki povezuje København in Malmö, dvonacionalno metropolitansko območje s skoraj 4 milijoni prebivalcev. Øresund je geološko mlada ožina, ki je nastala pred 8500–8000 leti kot posledica dviga morske gladine. Prej je bilo jezero Ancylus, sladkovodno telo v Baltskem bazenu, povezano z morjem izključno prek Velikega Belta. Vdor slane vode preko Øresunda je zaznamoval začetek modernega Baltskega morja kot telesa slane vode.
Novo!!: Velika severna vojna in Øresund · Poglej več »
Balkan
Balkanski polotok, če se za mejo uporabi rečna mreža. Politični zemljevid Balkana 1891 Politični zemljevid Balkana 1991 Balkan je zgodovinsko in politično ime, ki opisuje jugovzhodno Evropo.
Novo!!: Velika severna vojna in Balkan · Poglej več »
Baltadži Mehmed Paša
Baltadži Mehmed Paša ali Pakčemujezin Baltadžı Mehmed Paša (turško Baltacı Mehmed Paşa) je bil državnik Osmanskega cesarstva, * 1662, Osmancık, Osmansko cesarstvo, † julij 1712, Lemnos, Osmansko cesarstvo.
Novo!!: Velika severna vojna in Baltadži Mehmed Paša · Poglej več »
Baltsko morje
Baltik - satelitski posnetek Báltsko mórje (ali Báltiško mórje) leži v severovzhodni Evropi, med Skandinavskim polotokom in osrednjo Evropo.
Novo!!: Velika severna vojna in Baltsko morje · Poglej več »
Bataljon
Bataljon (angleško Battalion, nemško Bataillon) je stalna pehotna formacija.
Novo!!: Velika severna vojna in Bataljon · Poglej več »
Belo morje
Belo morje (Белое море, Béloje móre; karelijsko in Vienanmeri; nenetsko Сэрако ямʼ, Serako jam) je zaliv Barentsovega morja, ki se zajeda v celino med polotokoma Kola in Kanin na skrajnem severozahodu Rusije.
Novo!!: Velika severna vojna in Belo morje · Poglej več »
Belorusija
Belorusija (belorusko in rusko Беларусь, Belarus’), uradno Republika Belorusija, je celinska država v Vzhodni Evropi z glavnim mestom Minsk.
Novo!!: Velika severna vojna in Belorusija · Poglej več »
Bender
Bender (Benderi, ali Tighina) – mesto z okoli 100.000 prebivalci je drugo največje v nepriznani Pridnestrski moldavski republiki (Pridnestrje), uradno pa je del Moldavije.
Novo!!: Velika severna vojna in Bender · Poglej več »
Bengt Gabrielsson Oxenstierna
Bengt Gabrielsson Oxenstierna, švedski politik, * 1623, † 1702.
Novo!!: Velika severna vojna in Bengt Gabrielsson Oxenstierna · Poglej več »
Bitka pri Poltavi
Bitka pri Poltavi je potekala 8. julija 1709 med švedsko in rusko vojsko.
Novo!!: Velika severna vojna in Bitka pri Poltavi · Poglej več »
Boris Petrovič Šeremetev
Boris Petrovič Šeremetev (rusko Бори́с Петро́вич Шереме́тев, Borís Petróvič Šeremétev) je bil ruski diplomat in med veliko severno vojno general feldmaršal, 5.
Novo!!: Velika severna vojna in Boris Petrovič Šeremetev · Poglej več »
Bremen-Verden
Vojvodstvi Bremen in Verden Vojvodstvi Bremen (rumeno)-Verden (roza, desno spodaj) okoli 1655 Upravno združeni vojvodini Bremen in Verden sta oblikovali cesarsko ozemlje v trikotniku Elbe-Weser na območju današnjih okrožij Cuxhaven, Stade, Rotenburg (Wümme), Harburg, Osterholz, majhen del današnjega okrožja Heidekreis in Verden, na območju današnjega mesta Bremerhaven ter nekaterih območij, ki danes pripadajo mestoma Bremen in Hamburg. Upravni sedež je bil Stade.
Novo!!: Velika severna vojna in Bremen-Verden · Poglej več »
Buržoazija
V kapitalističnem načinu produkcije je buržoazíja (tudi buržuazíja) razred, ki ima nadzor nad družbenimi produkcijskimi sredstvi.
Novo!!: Velika severna vojna in Buržoazija · Poglej več »
Carl Gustav Rehnskiöld
Grof Carl Gustav Rehnskiöld, švedski feldmaršal, * 6. avgust 1651, † 29. januar 1722.
Novo!!: Velika severna vojna in Carl Gustav Rehnskiöld · Poglej več »
Cerkev Marijinega vnebovzetja, Moskva
Cerkev Marijinega vnebovzetja (rusko: Успенский Собор, ali Uspenski sobor) je ruska pravoslavna Cerkev, posvečena Marijinemu vnebovzetju.
Novo!!: Velika severna vojna in Cerkev Marijinega vnebovzetja, Moskva · Poglej več »
Danska
Kraljevina Danska (krajše le Danska) je najstarejša in površinsko najmanjša nordijska država, ki se nahaja v Skandinaviji v severni Evropi na polotoku vzhodno od Baltskega morja in jugozahodno od Severnega morja.
Novo!!: Velika severna vojna in Danska · Poglej več »
Devlet II. Geraj
Devlet II.
Novo!!: Velika severna vojna in Devlet II. Geraj · Poglej več »
Dimitrij Cantemir
Dimitrij Cantemir v osmanski opravi Dimitrij Cantemir na moldavski znamki Dimitrij Cantemir na znamki Sovjetske zveze (1973) Dimitrij Cantemir na bankovcu za 100 rubljev Aleksander Roslin (1757): Posmrtni portret Cantemirjeve druge žene Anastazije Ivanovne, grofice Hesse–Homburške in kneginje Trubeckaje Louis-Michel van Loo (1759): Portret Cantemirjeve hčerka, kneginje Ekaterine Dmitrijevne Golicine; Puškinov muzej lepih umetnosti, Moskva, Rusija Dimitrij ali Demetrij Cantemir Encyclopedia Britannica (1878).
Novo!!: Velika severna vojna in Dimitrij Cantemir · Poglej več »
Dinastija Vasa
Rodbina Vasa (švedsko Vasaätten, poljsko Wazowie, litovsko Vaza) je bila švedska vladarska rodbina, ustanovljena leta 1523 na Švedskem.
Novo!!: Velika severna vojna in Dinastija Vasa · Poglej več »
Diplomacija
Diplomacija je umetnost in veščina vodenja pogajanj med predstavniki različnih skupin oz.
Novo!!: Velika severna vojna in Diplomacija · Poglej več »
Divizija
Divizija (angleško in nemško Division) je stalna vojaška formacija.
Novo!!: Velika severna vojna in Divizija · Poglej več »
Dneper
Porečje reke Dneper Dneper (rusko Днепр – Dnjepr, belorusko Дняпро – Dnjapro, ukrajinsko Дніпро – Dnipro; imenovan tudi Slavutič) je 2290 km dolga reka, ki teče po ozemlju Rusije, Belorusije in Ukrajine.
Novo!!: Velika severna vojna in Dneper · Poglej več »
Dnester
Dnester (ukrajinsko Дністе́р, romunsko Nistru, grško,Strabon, Geografija, ii. včasih tudi, latinsko ali) je reka v vzhodni Evropi.
Novo!!: Velika severna vojna in Dnester · Poglej več »
Don (reka)
Don (p) je reka v Rusiji, ki izvira na jugu Vzhodnoevropskega nižavja in teče v dolžini 1970 km do izliva v Azovsko morje.
Novo!!: Velika severna vojna in Don (reka) · Poglej več »
Državnik
Državnik je človek, ki ima pomemben položaj, pomembno funkcijo v vodstvu države.
Novo!!: Velika severna vojna in Državnik · Poglej več »
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Novo!!: Velika severna vojna in Druga svetovna vojna · Poglej več »
Erik Dahlbergh
Erik Dahlbergh, švedski inženir in feldmaršal, * 10. oktober 1625, † 16. januar 1703.
Novo!!: Velika severna vojna in Erik Dahlbergh · Poglej več »
Eskadron
Eskadron je bila osnovna vojaška taktična enota konjenice, ki je ustrezala ustreza pehotni četi oz.
Novo!!: Velika severna vojna in Eskadron · Poglej več »
Estonci
Estonci (estonsko eestlased) so narod, ki prvenstveno živi na področju današnje Estonije.
Novo!!: Velika severna vojna in Estonci · Poglej več »
Estonija
Republika Estonija (estonsko Eesti Vabariik) je majhna baltska obmorska država v severovzhodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Baltsko morje (vključno s Finskim zalivom na severu), na jugu na še eno baltsko državo, Latvijo in na vzhodu na Rusijo.
Novo!!: Velika severna vojna in Estonija · Poglej več »
Fevd
Frideriku I. Fevd je oblika svobodnega zájma, po katerem je fevdalizem dobil svoje ime.
Novo!!: Velika severna vojna in Fevd · Poglej več »
Finci
Finci so narod, ki večinoma živi na območju današnje Finske.
Novo!!: Velika severna vojna in Finci · Poglej več »
Finska
Republika Finska (finsko: Suomi, švedsko: Finland) je obmorska Nordijska država, ki na jugozahodu meji na Baltsko morje, na jugovzhodu na Finski zaliv, na zahodu na Botniški zaliv.
Novo!!: Velika severna vojna in Finska · Poglej več »
Fjodor Matvejevič Apraksin
Fjodor Matvejevič Apraksin (Фёдор Матве́евич Апра́ксин), ruski mornariški častnik, * 7. december 1661, † 21. november 1728, Moskva.
Novo!!: Velika severna vojna in Fjodor Matvejevič Apraksin · Poglej več »
Fregata
Ameriška sodobna fregata USS ''Elrod'' Fregáta je tip vojne ladje za opravljanje različnih nalog.
Novo!!: Velika severna vojna in Fregata · Poglej več »
Friderik I. Pruski
Friderik I., kralj v Prusiji (od 1701, prej vojvoda v Prusiji), grof marke Brandenburg (kot Friderik III.), višji komornik in volilni knez Svetega rimskega cesarstva, * 11. julij 1657, Königsberg (današnji Kaliningrad), † 25. februar 1713, Berlin.
Novo!!: Velika severna vojna in Friderik I. Pruski · Poglej več »
Friderik Viljem I. Pruski
Friderik Viljem I., kralj v Prusiji, grof marke Brandenburg, višji komornik in volilni knez Svetega rimskega cesarstva, *14. avgust 1688, Berlin, †31. maj 1740, Potsdam.
Novo!!: Velika severna vojna in Friderik Viljem I. Pruski · Poglej več »
Galeja
Grška galeja Galéja je ladja, ki so jo uporabljali stari Grki in stari Rimljani.
Novo!!: Velika severna vojna in Galeja · Poglej več »
Garnizija
Édouard Detaille: ''Huningueška garnizija leta 1815.'' Garnizija (francosko garnison) je vojaški termin, ki označuje vse vojaške sile, ki se nahajajo v nekem kraju oz.
Novo!!: Velika severna vojna in Garnizija · Poglej več »
Göteborg
Göteborg (angl. Gothenburg, zastarelo nemško Got(h)enburg) je drugo največje mesto na Švedskem.
Novo!!: Velika severna vojna in Göteborg · Poglej več »
Gregorijanski koledar
Gregorijanski, tudi krščanski koledar ali zahodni koledar, je sončni koledar, ki ga trenutno uporabljajo skoraj po vsem svetu.
Novo!!: Velika severna vojna in Gregorijanski koledar · Poglej več »
Gustav Vasa
Gustav I., rojen kot Gustav Eriksson v plemiški rodbini Vasa, kasneje znan kot Gustav Vasa, je bil od leta 1523 svoje smrti leta 1560 švedski kralj, * 12. maj 1496, † 29. september 1560, Stockholm.
Novo!!: Velika severna vojna in Gustav Vasa · Poglej več »
Helsingborg
Helsingborg je mesto v pokrajini Skaniji na jugu Švedske.
Novo!!: Velika severna vojna in Helsingborg · Poglej več »
Helsinki
Helsinki (švedsko; slengovsko Stadi) so glavno mesto in največje mesto na Finskem.
Novo!!: Velika severna vojna in Helsinki · Poglej več »
Hetman
Hetman je politični naslov iz Srednje in Vzhodne Evrope, ki so ga v preteklosti podeljevali vojaškim poveljnikom.
Novo!!: Velika severna vojna in Hetman · Poglej več »
Hiiumaa
Baltsko morje z otokoma Saaremaa in Hiiumaa. Hiiumaa (nemško, švedsko Dagö) je otok v Baltskem morju in drugi največji otok Estonije.
Novo!!: Velika severna vojna in Hiiumaa · Poglej več »
Iași
Iași (Jaš), je največje mesto v vzhodni Romuniji in središče okraja Iași v zgodovinski pokrajini Moldaviji.
Novo!!: Velika severna vojna in Iași · Poglej več »
Ingrija
Zgodovinska Ingrija (estonsko Ingeri, Ingerimaa, finsko Inkeri ali Inkerinmaa, švedsko Ingermanland, rusko Ингрия, Ingriya ali Ижора, Ižora) je pokrajina ob južni obali Finskega zaliva.
Novo!!: Velika severna vojna in Ingrija · Poglej več »
Ivan II. Poljski
Ivan II.
Novo!!: Velika severna vojna in Ivan II. Poljski · Poglej več »
Ivan Mazepa
Ivan Stepanovič Mazepa (ukrajinsko in rusko Іван Степанович Мазепа, Ivan Stepanovič Mazepa, poljsko Jan Mazepa Kołodyński)Katchanovski, Ivan; Kohut, Zenon Eugene; Nebesio, Bohdan Y.; Yurkevich, Myroslav (2013).
Novo!!: Velika severna vojna in Ivan Mazepa · Poglej več »
Jožef I. Habsburški
Jožef I., kralj Ogrske (od 1687), rimski kralj (1690), kralj Češke (1705) in rimskonemški cesar * 26. julij 1678, Dunaj, † 17. april 1711 Dunaj Jožef I. je bil starejši sin Leopolda I. in Eleonore-Magdalene Pfalško-Neuburške.
Novo!!: Velika severna vojna in Jožef I. Habsburški · Poglej več »
Julijanski koledar
Julijánski koledár je oblika koledarja, ki temelji na tropskem letu (Sončevo leto) in se imenuje po Gaju Juliju Cezarju.
Novo!!: Velika severna vojna in Julijanski koledar · Poglej več »
Kaluga
Kaluga (rusko Калуга, Kaluga) je mesto in upravno središče Kaluške oblasti Ruski federaciji.
Novo!!: Velika severna vojna in Kaluga · Poglej več »
Karel VI. Habsburški
Karel VI.
Novo!!: Velika severna vojna in Karel VI. Habsburški · Poglej več »
Karel X. Gustav Švedski
Karel X. Gustav ali Karel Gustav (švedsko Karl X Gustav) je bil od leta 1654 do svoje smrti kralj Švedske, * 8. november 1622, Nyköpinški grad, Švedska, † 13. februar 1660, Göteborg, Švedska.
Novo!!: Velika severna vojna in Karel X. Gustav Švedski · Poglej več »
Karel XII. Švedski
Karel XII.
Novo!!: Velika severna vojna in Karel XII. Švedski · Poglej več »
Karelijska ožina
Karelijska ožina (finščina: Karjalankannas) je približno 45–110 km širok odsek kopnega, ki se nahaja med Finskim zalivom in Ladoškim jezerom na severozahodu Rusije, severno od reke Neve (med 61 ° 21 "N, 59 ° 46'N in 27 ° 42'E, 31 ° 08'E).
Novo!!: Velika severna vojna in Karelijska ožina · Poglej več »
Karlskrona
Karlskrona je pristaniško mesto v južni švedski provinci Blekinge län in zgodovinski provinci Blekinge.
Novo!!: Velika severna vojna in Karlskrona · Poglej več »
København
København (København) (v starejših pravopisih tudi Köbenhavn ali Kopenhagen, zastarela iz češčine sposojena ustreznica je Kodanj) je glavno in najbolj naseljeno mesto Danske, s približno 1,4 milijona prebivalcev v mestnem območju in več kot 2 milijona v širšem metropolitanskem območju Københavna.
Novo!!: Velika severna vojna in København · Poglej več »
Kneževina Moldavija
Kneževina Moldavija, notranje avtonomna vladavina na ozemlju med Vzhodnimi Karpati in Dnjestrom, v obdobju 1360 – 1862.
Novo!!: Velika severna vojna in Kneževina Moldavija · Poglej več »
Konjenica
Nemška konjenica pred drugo svetovno vojno Konjenica je rod kopenske vojske, ki zajema konjeniške enote, katerih primarno transportno sredstvo je konj.
Novo!!: Velika severna vojna in Konjenica · Poglej več »
Kozaki
Ilja Repin med letoma 1880 in 1891. Kozáki je naziv za skupino več ljudi, ki živijo na južnih stepah Vzhodne Evrope in Azijske Rusije, ki so poznani po samozadostnosti in vojaški spretnosti, še posebej v konjeništvu.
Novo!!: Velika severna vojna in Kozaki · Poglej več »
Krakov
Krakov je eno najstarejših, drugo največje in z več vidikov tudi drugo najpomembnejše mesto na Poljskem ter glavno mesto Malopoljskega vojvodstva.
Novo!!: Velika severna vojna in Krakov · Poglej več »
Kraljevina Anglija
Kraljevina Anglija (Kingdom of England) je bila država v južnem delu otoka Velika Britanija, ki sta jo sestavljali Anglija in Wales.
Novo!!: Velika severna vojna in Kraljevina Anglija · Poglej več »
Kraljevina Velika Britanija
Kraljevina Velika Britanija (angleško Kingdom of Great Britain) je bila država v zahodni Evropi, ki je trajala od leta 1707 do leta 1801.
Novo!!: Velika severna vojna in Kraljevina Velika Britanija · Poglej več »
Krim (polotok)
Polotok Krim (ukrajinsko Кримський півострів, ruski Крымский полуостров, krimskotatarsko Qırım yarımadası) je ime polotoka v Črnem morju in istoimenskih republik: Republike Krim (s stališča Rusije) in Avtonomne republike Krim (s stališča Ukrajine).
Novo!!: Velika severna vojna in Krim (polotok) · Poglej več »
Krimski kanat
Krimski kanat (ali kaganat; mongolsko Крымын ханлиг, Krimin hanlig, krimsko tatarsko/turško Qırım Hanlığı, Къырым Ханлыгъы, قرمخانلغى ali Qırım Yurtu, Къырым Юрту, قرميورتى, rusko Крымское ханство, Krimskoje hanstvo, ukrajinsko Кримське ханство, Krimśke hanstvo, poljsko Chanat Krymski) je bila od leta 1478 do 1774 turška vazalna država Osmanskega cesarstva in najdlje živeči turški kanat, ki je nasledil Zlato hordo.
Novo!!: Velika severna vojna in Krimski kanat · Poglej več »
Kronštat
Kronštat, tudi Cronstadt ali Kronštádt (iz nemščine Krone za 'krono' in Stadt za 'mesto') je rusko pristaniško mesto v okrožju Kronštadtski v zveznem mestu Sankt Peterburg, na otoku Kotlin, 30 kilometrov zahodno od Sankt Peterburga, blizu glave Finskega zaliva.
Novo!!: Velika severna vojna in Kronštat · Poglej več »
Kuga
Kúga (imenovana tudi črna smrt) je huda nalezljiva bolezen, ki prizadene različne dele telesa.
Novo!!: Velika severna vojna in Kuga · Poglej več »
Kurlandija
Regije Latvije Kurlandija (latvijsko Kurzeme) je poleg Semgalije (Zemgale), osrednje Livonije (Vidzeme) in Latgalije (Latgale) ena od štirih zgodovinskih pokrajin Latvije.
Novo!!: Velika severna vojna in Kurlandija · Poglej več »
Laba
Elba (dolnje nemško Elv) je ena glavnih rek Srednje Evrope.
Novo!!: Velika severna vojna in Laba · Poglej več »
Ladoško jezero
Ladoško jezero (Ladožskoje ozero, ali label,; Laatokka) je sladkovodno jezero v Republiki Kareliji in Leningrajski oblasti v severozahodni Rusiji tik pred obrobjem Sankt Peterburga.
Novo!!: Velika severna vojna in Ladoško jezero · Poglej več »
Latvija
Repúblika Látvija (tudi Letonija) je republika z okoli dvema milijonoma prebivalcev v severovzhodni Evropi.
Novo!!: Velika severna vojna in Latvija · Poglej več »
Latvijci
Latvijci, tudi Letonci, Leti ali Lotiši, (latvijsko latvieši, litovsko leţlizt) so baltski narod, ki živi na območju današnje republike Latvije, nekoč dela nekdanje Sovjetske zveze.
Novo!!: Velika severna vojna in Latvijci · Poglej več »
Linijska ladja
Nicholas Pocock:''Bitka za Copenhagen''. Slika predstavlja bitko med Danci in Angleži iz leta 1801; v ozadju mesto, pred njim danski branilci in v diagonali slike britanska »prva linija«, ki ščiti ostalo ladjevje. Línijska ládja je tip težke močno oborožene lesene vojne ladje na jadra, predhodnice oklepnice in bojne ladje.
Novo!!: Velika severna vojna in Linijska ladja · Poglej več »
Litva
Litva (litovsko Lietuva), uradno Republika Litva (litovsko Lietuvos Respublika), je država v severni Evropi in najjužnejša od treh baltskih držav.
Novo!!: Velika severna vojna in Litva · Poglej več »
Livonija
Livonija, (tudi Livlandija in Eifland, latinsko Livonia, litvansko Līvõmō, estonsko Liivimaa, latvijsko Livonija, rusko Ливония (Liwonija), poljsko Inflanty) je ime za zgodovinsko pokrajino v Baltiku.
Novo!!: Velika severna vojna in Livonija · Poglej več »
Luteranstvo
Lutrova vrtnica, simbol luteranstva Martin Luther Luteranstvo (ali luteranizem) je krščansko reformacijsko gibanje, ki ga je začel Martin Luter.
Novo!!: Velika severna vojna in Luteranstvo · Poglej več »
Lvov
Lvov (Lwów,,,; Lemberg; L'vov) je mesto v zahodni Ukrajini in administrativno središče Lvovske oblasti.
Novo!!: Velika severna vojna in Lvov · Poglej več »
Malmö
Malmö (IPA) je tretje največje mesto na Švedskem.
Novo!!: Velika severna vojna in Malmö · Poglej več »
Mihail Mihajlovič Golicin
Knez Mihail Mihajlovič Golicin (starejši) (finsko Miihkali Miihkalinpoika Golitsin), ruski general-feldmaršal, vojskovodja in plemič, * 1647 (1675?), Moskva, † 1730.
Novo!!: Velika severna vojna in Mihail Mihajlovič Golicin · Poglej več »
Minsk
Minsk ((narkamaŭka) in Менск (taraškievica)) je glavno mesto Belorusije s približno dvema milijonoma prebivalcev, tudi upravno središče Minske voblašči.
Novo!!: Velika severna vojna in Minsk · Poglej več »
Mir iz Frederiksborga
Viteška dvorana v gradu Frederiksborg Mir iz Frederiksborga med Dansko - Norveško in Švedsko so podpisali 3.
Novo!!: Velika severna vojna in Mir iz Frederiksborga · Poglej več »
Mir iz Nystada
Teritorialne spremembe v severni, vzhodni in srednji Evropi ob mirovnih pogodbah iz Nystada (1721), Stockholma (1719/1720) in Fredericksborga (1720): Mir v Nystadu je 10. septembra 1721 končal veliko severno vojno med Švedsko in Rusijo.
Novo!!: Velika severna vojna in Mir iz Nystada · Poglej več »
Možnar
Starinski možnar na podstavku Možnar je artilerijsko orožje na polnjenje od spredaj, ki je predhodnik sodobnega minometa. Izpopolnil ga je slovenski matematik in topniški častnik Jurij Vega. Možnar je bil krajša in širša različica havbice, ki pa je imel tečaje na podnožju, medtem ko jih ima havbica v ravnovesni točki.
Novo!!: Velika severna vojna in Možnar · Poglej več »
Mogilev
Mogilev ali Mogiljov (beloruščina: Магілёў, ruščina: Могилёв) je mesto v vzhodni Belorusiji blizu meje z Rusijo.
Novo!!: Velika severna vojna in Mogilev · Poglej več »
Moldavija
Republika Moldavija ali Moldova je celinska država v vzhodni Evropi med Romunijo na zahodu in Ukrajino na vzhodu.
Novo!!: Velika severna vojna in Moldavija · Poglej več »
Moskovski kremelj
Moskovski kremelj Moskovski kremelj je najbolj poznan kremelj v Rusiji.
Novo!!: Velika severna vojna in Moskovski kremelj · Poglej več »
Mostišče
Mostišče je v vojaški terminologiji prostor, ki ga zavzame prvi ešalon strateško-operativnega pomorskega ali zračnega desanta in ga pripravi za izkrcanje in delovanje glavnih sil.
Novo!!: Velika severna vojna in Mostišče · Poglej več »
Mušketa
Stojalo z mušketami in bajoneti Mušketa je dolgo in težko strelno orožje, pri katerem je notranjost cevi gladka.
Novo!!: Velika severna vojna in Mušketa · Poglej več »
Nadaljevalna vojna
Nadaljevalna vojna je bil spopad med Finsko in nacistično Nemčijo na eni strani ter Sovjetsko zvezo (SZ) na drugi strani.
Novo!!: Velika severna vojna in Nadaljevalna vojna · Poglej več »
Narva
Narva je mesto v Estoniji, ki stoji na skrajnem severovzhodu države, ob istoimenski mejni reki na meji z Rusijo, nasproti ruskega Ivangoroda.
Novo!!: Velika severna vojna in Narva · Poglej več »
Narva (reka)
Reka Narva, prej tudi Narova, teče 77 kilometrov proti severu v Baltsko morje in je po iztoku največja estonska reka.
Novo!!: Velika severna vojna in Narva (reka) · Poglej več »
Nemen
Nemen (belorusko Нёман, Njeman, litovsko Nemunas, rusko Неман, Neman) je največja vzhodnoevropska reka.
Novo!!: Velika severna vojna in Nemen · Poglej več »
Neva
Neva (rusko Нева́ finsko Nëvii) je reka na severozahodu Rusije, ki teče od Ladoškega jezera skozi zahodni del Leningrajske oblasti (zgodovinska regija Ingrija) do Nevskega zaliva, dela Finskega zaliva.
Novo!!: Velika severna vojna in Neva · Poglej več »
Nizozemska
Kraljevina Nizozemska (ali Nizozemska; nizozemsko Nederland) je evropska ustavna monarhija z ozemlji tudi izven Evrope.
Novo!!: Velika severna vojna in Nizozemska · Poglej več »
Odra
Odra z mejnega mostu med mestoma Frankfurt na Odri in Słubice v smeri proti jugu. Odra (nemško Oder) je reka v srednji Evropi.
Novo!!: Velika severna vojna in Odra · Poglej več »
Odred
Odred je nestalna (ad-hoc) vojaška enota oz.
Novo!!: Velika severna vojna in Odred · Poglej več »
Oslo
Oslo je glavno in najbolj naseljeno mesto Norveške.
Novo!!: Velika severna vojna in Oslo · Poglej več »
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Novo!!: Velika severna vojna in Osmansko cesarstvo · Poglej več »
Otok Kotlin
Kotlin (rusko: Ко́тлин) je ruski otok, ki leži v bližini glave Finskega zaliva, 32 kilometrov zahodno od Sankt Peterburga v Baltskem morju.
Novo!!: Velika severna vojna in Otok Kotlin · Poglej več »
Paša
Bayrak Paša (turško: paşa iz perzijskega padšah ali padišah, kar pomeni »kralj«) je bil visok naslov v političnem sistemu Osmanskega cesarstva, ki so ga običajno podeljevali guvernerjem provinc in generalom.
Novo!!: Velika severna vojna in Paša · Poglej več »
Perejaslavski sporazum
Perejaslavski zbor (ukrajinsko Перея́славська рáда, Pereyáslavs’ka ráda, rusko Переясла́вская рáда Perejaslávskaja ráda) je bil uradno srečanje predstavnikov Ruskega carstva in zaporoških kozakov.
Novo!!: Velika severna vojna in Perejaslavski sporazum · Poglej več »
Peter Veliki
Peter I. Veliki (tudi Peter I. Aleksejevič), ruski car, * 9. junij (30. maj, ruski koledar) 1672,.
Novo!!: Velika severna vojna in Peter Veliki · Poglej več »
Pirova zmaga
Pírova zmága je zmaga s pogubnimi posledicami za zmagovalca.
Novo!!: Velika severna vojna in Pirova zmaga · Poglej več »
Požgana zemlja
Zalivsko vojno Ameriška vojska med vietnamsko vojno škropi pridelke prebivalstva s herbicidom ''Agent Orange'' Požgana zemlja je vojaška strategija, katere cilj je ob napredovanju ali umiku uničiti vse, kar bi utegnilo koristiti nasprotniku.
Novo!!: Velika severna vojna in Požgana zemlja · Poglej več »
Podložnik
Kot podložnik se je od srednjega veka do 19. stoletja označevala oseba, ki je bila podložna (podvržena) vladajočemu gospostvu.
Novo!!: Velika severna vojna in Podložnik · Poglej več »
Poljska
Republika Poljska je obmorska država v Srednji Evropi, leži med Nemčijo na zahodu, Češko in Slovaško na jugu, Ukrajino in Belorusijo na vzhodu, ter Baltskim morjem, Litvo in Rusijo (v obliki kaliningrajske eksklave) na severu.
Novo!!: Velika severna vojna in Poljska · Poglej več »
Polock
Polock (belorusko По́лацк, Pólack, rusko По́лоцк, Pólock, litovsko Polockas, poljsko Połock) je zgodovinsko mesto v Belorusiji ob reki Dvini.
Novo!!: Velika severna vojna in Polock · Poglej več »
Poltava
Poltava je mesto na severovzhodu Ukrajine, prometno križišče, upravno središče Poltavskega rajona in Poltavski oblasti.
Novo!!: Velika severna vojna in Poltava · Poglej več »
Porvoo
Porvoo je mesto na južni obali Finske.
Novo!!: Velika severna vojna in Porvoo · Poglej več »
Poznanj
Grb Poznanja Panorama Panorama starega mestnega jedra Mestni stadion (Poznanj) Poznanj (poljsko Poznań, nemško Posen) je eno najstarejših in največjih mest na Poljskem ter glavno mesto Velikopoljskega vojvodstva.
Novo!!: Velika severna vojna in Poznanj · Poglej več »
Protektorat
(iz lat.) skrbnistvo; pos.
Novo!!: Velika severna vojna in Protektorat · Poglej več »
Prusija
Različna ozemlja in vladavine z imenom Prusija so podane v Prusija (razločitev) Prusija, monarhija brandenburških Hohenzollerjev, od leta 1918 republika (Freistaat) v okviru Weimarske republike.
Novo!!: Velika severna vojna in Prusija · Poglej več »
Prut
Prut je 953 km dolga reka, ki izvira v Karpatih v Ukrajini pod najvišjo ukrajinsko goro Goverlo, sprva vijuga po Ukrajini proti severu, nato se obrne proti jugu, 31 km njenega toka je na meji z Romunijo, nato pa v dolžini kar 711 km tvori celotno mejo med Romunijo in Moldavijo oziroma zgodovinsko gledano med staro romunsko pokrajino (zahodno) Moldavijo in Besarabijo vse do svojega izliva v Donavo pri Reni.
Novo!!: Velika severna vojna in Prut · Poglej več »
Prutski mir
Prutski mir je 23. julija 1711 končal četrto rusko-turško vojno (1710–1711), manjšo stransko vojno v veliki severni vojni med Švedsko in Rusijo.
Novo!!: Velika severna vojna in Prutski mir · Poglej več »
Pskov
99) je simbol nekdanje moči in neodvisnosti Pskova. Pskov (zastarelo Пльсковъ) je starodavno mesto v severozahodni Rusiji približno 70 km od meje z Estonijo ob reki Velikaja (57°49′ severno, 28°20′ vzhodno) pri njenem izlivu v Čudsko-Pskovsko jezero.
Novo!!: Velika severna vojna in Pskov · Poglej več »
Rügen
Satelitski posnetek V Narodnem parku Jasmund Rügen (lat. Rugia) je največji otok v Nemčiji.
Novo!!: Velika severna vojna in Rügen · Poglej več »
Republika Nizozemska
Republika sedmih združenih provinc (nizozemsko: Republiek der Zeven Verenigde Provinciën) ali Združene Nizozemske (Verenigde Nederlanden) ali na kratko Republika Nizozemska je zveza formalno suverenih provinc, ki niso hotele imeti nad seboj oblasti monarha in so svoje možnosti videle v svobodnem razvoju trgovine, pomorstva, podjetništva in kmetijstva.
Novo!!: Velika severna vojna in Republika Nizozemska · Poglej več »
Republika obeh narodov
Republika obeh narodov je bila zvezna država, ki je združevala Kraljevino Poljsko in Veliko litovsko kneževino na območju današnje Belorusije, Litve, Poljske, večinoma Ukrajine ter deloma Latvije in zahodne Rusije.
Novo!!: Velika severna vojna in Republika obeh narodov · Poglej več »
Riga
Riga (/ ˈriːɡə /; latvijsko Rīga; livonsko Rīgõ) je glavno mesto Latvije v kateri živi 633.000 prebivalcev (stanje 2019), kar je tretjina prebivalstva, v urbanem/metropolitanskem območju, kamor sodi tudi letoviško mesto Jūrmala, pa približno milijon ali kar okoli polovica prebivalcev države.
Novo!!: Velika severna vojna in Riga · Poglej več »
Rodbina Welf
Welfi so evropska vladarska rodbina, katere člani so bili mnogi nemški in britanski monarhi od 11.
Novo!!: Velika severna vojna in Rodbina Welf · Poglej več »
Rostock
Rostock je mesto in mestni okraj v Nemčiji.
Novo!!: Velika severna vojna in Rostock · Poglej več »
Rubelj
Prva stran bankovca za 1 rubelj iz leta 1961 Rúbelj je uradna denarna valuta Ruske federacije (ruski rubelj) in Belorusije (beloruski rubelj), bil pa je tudi denarna enota Sovjetske zveze (sovjetski rubelj).
Novo!!: Velika severna vojna in Rubelj · Poglej več »
Rusija
Rusija (Rossíja; izgovarjava) ali Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; (v ruščini)) je država, ki se razteza od Vzhodne Evrope do Severne Azije.
Novo!!: Velika severna vojna in Rusija · Poglej več »
Ruska vojna mornarica
Ruska vojna mornarica (kratica VMF) je pomorska veja Oboroženih sil Ruske federacije.
Novo!!: Velika severna vojna in Ruska vojna mornarica · Poglej več »
Ruski imperij
Rúski impêrij (sodobno; starejše Россійская Имперія, in tudi sodobno, ali) je bila država, ki je obstajala med letoma 1721 in 1917.
Novo!!: Velika severna vojna in Ruski imperij · Poglej več »
Rusko carstvo
Za čas pred letom 1547 glej Moskovska velika kneževina, za čas po letu 1721 glej Ruski imperij.
Novo!!: Velika severna vojna in Rusko carstvo · Poglej več »
Rusko-turška vojna (1686–1700)
Rusko-turška vojna 1686–1700 je bila del skupnih evropskih prizadevanj za izgon Osmanskega cesarstva iz Evrope.
Novo!!: Velika severna vojna in Rusko-turška vojna (1686–1700) · Poglej več »
Saaremaa
Baltsko morje z otokoma Saaremaa in Hiiumaa. Saaremaa (estonsko; dansko Øsel, švedsko Ösel) je največji otok v Estoniji, ki meri 2673 km2.
Novo!!: Velika severna vojna in Saaremaa · Poglej več »
Saška
Saška (Freistaat Sachsen; Swobodny stat Sakska) je nemška zvezna dežela na jugovzhodu države, ki je po površini za okoli 2000 km² manjša od Slovenije, a z dobrimi štirimi milijoni prebivalcev šesta najštevilčnejša nemška zvezna dežela.
Novo!!: Velika severna vojna in Saška · Poglej več »
Saška (volilna kneževina)
Grb volilne kneževine, vojvodine Saške Volilna kneževina, vojvodina Saška, tudi Volilna Saška (nemško: Kursachsen), je bila vladavina saškega vojvode in volilnega kneza v obdobju 1356-1806, približno na ozemlju današnje (Zgornje) Saške in Turingije.
Novo!!: Velika severna vojna in Saška (volilna kneževina) · Poglej več »
Saška-Poljska
Wettincev Izraz Saška-Poljska se nanaša na personalno unijo, ki je obstajala od 1697 do 1706 in od 1709 do 1763 med wettinsko volilno kneževino Saško in plemiško republiko ali oz.
Novo!!: Velika severna vojna in Saška-Poljska · Poglej več »
Sankt Peterburg
Sankt Peterburg (rusko Санкт-Петербург – Sankt-Peterbúrg), v preteklosti znan kot Petrograd (1914–1924) in Leningrad (1924–1991), je mesto ob reki Nevi, na začetku Finskega zaliva v Baltskem morju.
Novo!!: Velika severna vojna in Sankt Peterburg · Poglej več »
Severna Evropa
Evropske države po delitvi Združenih narodov; severnoevropske so pobarvane temno modro. Severna regija Evrope ima več definicij.
Novo!!: Velika severna vojna in Severna Evropa · Poglej več »
Smolensk
Smolensk (Смоленск) je mesto in upravno središče Smolenske oblasti v Rusiji, ki leži ob reki Dneper, 360 kilometrov zahodno-jugozahodno od Moskve.
Novo!!: Velika severna vojna in Smolensk · Poglej več »
Sovjetska zveza
Zveza sovjetskih socialističnih republik (ZSSR ali Sovjetska zveza; Sojuz sovjetskih socialističeskih respublik, SSSR zapisano v cirilici kot Сою́з Сове́тскихСоциалисти́ческихРеспу́блик) je bila formalna zveza (federacija) socialističnih republik, ki je obstajala od leta 1922 do leta 1991.
Novo!!: Velika severna vojna in Sovjetska zveza · Poglej več »
Srednja Evropa
Srednja Evropa je območje Evrope med zahodno in vzhodno Evropo, ki temelji na skupni zgodovinski, družbeni in kulturni identiteti.
Novo!!: Velika severna vojna in Srednja Evropa · Poglej več »
Stade
Stade (uradno Hansestadt Stade, nizozemsko Hansestadt Stood) je mesto v Spodnji Saški na severu Nemčije.
Novo!!: Velika severna vojna in Stade · Poglej več »
Stanislav Leščinski
Stanislav Leščinski (poljsko Stanisław Leszczyński, litovsko Stanislovas Leščinskis, francosko Stanislas Leszczynski) ali Stanislav I. Poljski je bil kralj Poljske, veliki knez Litve, vojvoda Lorene in grof Svetega rimskega cesarstva, * 20. oktober 1677, Lvov, Republika obeh narodov, † 23. februar 1766, Lunéville, Francosko kraljestvo.
Novo!!: Velika severna vojna in Stanislav Leščinski · Poglej več »
Status quo
Status quo označuje utečeno (trenutno) stanje, pravzaprav pa največkrat trenutno stanje v državi, regiji, na določenem področju itd.
Novo!!: Velika severna vojna in Status quo · Poglej več »
Stockholm
Stockholm je glavno mesto Švedske, ki leži na vzhodni obali Baltika ob vhodu v jezero Mälaren.
Novo!!: Velika severna vojna in Stockholm · Poglej več »
Stockholmski mirovni sporazum
Premirji iz Stockholma sta mirovna sporazuma, ki sta končala vojno med Švedsko in Volilno kneževino Hannover (leta 1719) in Prusijo (leta 1720).
Novo!!: Velika severna vojna in Stockholmski mirovni sporazum · Poglej več »
Sultan
Sultan (arabsko سلطان) je islamski vladarski naslov.
Novo!!: Velika severna vojna in Sultan · Poglej več »
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Novo!!: Velika severna vojna in Sveto rimsko cesarstvo · Poglej več »
Szczecin
150px 150px Szczecin ali poslovenjeno Ščečin (kašubško Szczecëno,, izgovorjava Ščečin) je eno najstarejših in največjih mest na Poljskem ter glavno mesto Zahodnopomorjanskega vojvodstva.
Novo!!: Velika severna vojna in Szczecin · Poglej več »
Taganrog
Taganrog je mesto ob severni obali Azovskega morja, zahodno od ustja reke Don, v Rostovski oblasti v Rusiji.
Novo!!: Velika severna vojna in Taganrog · Poglej več »
Talin
Talin (/ ˈtɑːlɪn, ˈtælɪn /; estonsko Tallinn) je glavno in najbolj naseljeno mesto Estonije.
Novo!!: Velika severna vojna in Talin · Poglej več »
Tartu
Tartu (estonska izgovorjava:, južnoestonsko Tarto; (zastarelo: Tarbatu, Dorpat, Dorpt, Derpt, Jurjev) je drugo največje mesto v Estoniji, po estonski politični in finančni prestolnici Talinu. Je 186 kilometrov jugovzhodno od Talina in 245 kilometrov severovzhodno od Rige, glavnega mesta Latvije. Od poletne počitniške prestolnice Estonije Pärnu na zahodu je oddaljen 176 kilometrov, najhitrejša pot z avtom pa je skozi Viljandi in Kilingi-Nõmme. Tartu leži ob reki Emajõgi ('mati rek'), ki povezuje dve največji estonski jezeri, jezero Võrtsjärv in jezero Peipus. Mesto ima letališče Tartu. Tartu pogosto velja za intelektualno središče države, zlasti ker je tu najstarejša in najbolj znana univerza v državi, Univerza v Tartuju; Tartu je tudi najstarejše mesto Estonije in drugih baltskih držav. V Tartuju so vrhovno sodišče Estonije, ministrstvo za izobraževanje in raziskave, estonski narodni muzej in najstarejše gledališče v estonskem jeziku Vanemuine. Je tudi rojstno mesto estonskih pesniških festivalov. Tartu bo leta 2024 Evropska prestolnica kulture.
Novo!!: Velika severna vojna in Tartu · Poglej več »
Tatari
Tatari so turško ljudstvo, ki živi v Ruski federaciji, v Povolžju (avtonomni republiki Tatarstan, Baškortostan in sosednja območja) ter v Sibiriji.
Novo!!: Velika severna vojna in Tatari · Poglej več »
Torunj
Mestna hiša v Torunju Dabska palača Torunj ((Torń) je staro srednjeveško mesto v severni Poljski ob reki Visli, domnevno blizu geografskega središča Evrope. Mesto je imelo leta 2004 208.386 prebivalcev in je eno od dveh glavnih mest Kujavsko-Pomorjanskega vojvodstva. Torunj je eno najlepših mest v Evropi z izredno bogato in lepo ohranjeno arhitekturo v gotskem slogu, zato je uvrščeno tudi na Unescov seznam kulturne dediščine. Mestna univerza se imenuje po slovitem astronomu Nikolaju Koperniku, ki se je rodil v tem mestu. Najznamenitejše stavbe so mestna hiša (Ratusz), Artusov dvor, hiša Nikolaja Kopernika, planetarij (Planetarium) in poševni stolp. Poleg hiš v gotskem slogu pa so izredno lepa tudi številna mestna vrata. Ohranjene so tudi ruševine iz obdobja tevtonskih vitezov, ustanoviteljev Torunja. Od aprila 2006 je Torunj bratsko mesto Novega mesta v Sloveniji.
Novo!!: Velika severna vojna in Torunj · Poglej več »
Tovorna ladja
Tanker Exxon Valdez Tovorna ladja je ladja, ki je namenjena transportu tovora preko morja oz.
Novo!!: Velika severna vojna in Tovorna ladja · Poglej več »
Tridesetletna vojna
Brez opisa.
Novo!!: Velika severna vojna in Tridesetletna vojna · Poglej več »
Trondheim
Trondheim (po slovensko; urbano vzhodnonorveško; južni Sami Tråante), zgodovinsko Kaupangen, Nidaros in Trondhjem (lokalna izgovorjava), je mesto in občina v okrožju Trøndelag na Norveškem.
Novo!!: Velika severna vojna in Trondheim · Poglej več »
Turku
Turku je največje mesto jugozahodne Finske in središče pokrajine Jugozahodne Finske (Varsinais-Suomi, »Prava Finska«).
Novo!!: Velika severna vojna in Turku · Poglej več »
Ukrajina
Ukrajina je država v Vzhodni Evropi.
Novo!!: Velika severna vojna in Ukrajina · Poglej več »
Usedom
Szczecinskega zaliva z otokoma Usedom in Wollin Usedom je otok v Baltskem morju.
Novo!!: Velika severna vojna in Usedom · Poglej več »
Utrechtski mir
Utrechtski mir zaobsega vrsto mirovnih sporazumov, sklenjenih v času od aprila 1713 do septembra 1714 v Utrechtu ter Rastattu in Badnu med Francijo, Veliko Britanijo, Španijo, Svetim rimskim cesarstvom in drugimi evropskimi silami; sporazumi so zaključili vojno za nasledstvo v Španiji (1701-14).
Novo!!: Velika severna vojna in Utrechtski mir · Poglej več »
Varšava
Varšava (poljsko Warszawa), je prestolnica in največje mesto Poljske ter glavno mesto Mazovskega vojvodstva in od začetka 50.
Novo!!: Velika severna vojna in Varšava · Poglej več »
Växjö
Växjö (vékše) je glavno mesto okrožja Kronberg v pokrajini Smalånd na jugovzhodu Švedske.
Novo!!: Velika severna vojna in Växjö · Poglej več »
Veleizdaja
Veleizdaja je kaznivo dejanje zoper najvišje organe oblasti, državno ureditev, varnost države.
Novo!!: Velika severna vojna in Veleizdaja · Poglej več »
Velika Britanija
Velika Britanija je geografsko poimenovanje otoka v severnovzhodnem predelu Atlantskega oceana, ki obsega večino ozemlja Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.
Novo!!: Velika severna vojna in Velika Britanija · Poglej več »
Velika litovska kneževina
Velika litovska kneževina (starobelorusko Велїкое кнꙗзство Лїтовское) je bila od 13. stoletja do leta 1795 država na območju današnje Litve, Belorusije ter deloma Ukrajine, Poljske (Podlaško vojvodstvo) in Rusije (Smolenska oblast).
Novo!!: Velika severna vojna in Velika litovska kneževina · Poglej več »
Veliki Novgorod
Veliki Novgorod je najstarejše mesto v severozahodni Rusiji in upravno središče Novgorodske oblasti.
Novo!!: Velika severna vojna in Veliki Novgorod · Poglej več »
Vestfalski mir
Vestfalski mir, znan tudi kot premirje iz Münstra in Osnabrücka, se nanaša na vrsto političnih dogovorov, ki so končali tridesetletno vojno v Nemčiji (1618 - 1648) in osemdesetletno vojno Nizozemske republike za neodvisnost od Španije (1568 - 1648).
Novo!!: Velika severna vojna in Vestfalski mir · Poglej več »
Vezir
Mehmed Paša Sokolović (1505–1579), veliki vezir Osmanskega cesarstva Vezir je beseda perzijskega porekla, ki je v različnih islamskih družbah in kulturah pomenila politika na visokem državnem položaju.
Novo!!: Velika severna vojna in Vezir · Poglej več »
Viborg
Viborg (Vyborg) je mesto v severozahodni Rusiji, ki se nahaja na obali Karelijske ožine.
Novo!!: Velika severna vojna in Viborg · Poglej več »
Viljem II. Nemški
Viljem II., zadnji nemški cesar in zadnji pruski kralj, na oblasti od 1888 do 1918, * 27. januar 1859, Berlin, Prusija † 4. junij 1941, Doorn, Nizozemska.
Novo!!: Velika severna vojna in Viljem II. Nemški · Poglej več »
Vilna
Vilna (litovsko Vilnius), glej tudi druga imena) je glavno mesto Litve in obenem njeno največje mesto s 580.000 prebivalci (2020). Širše funkcijsko mestno območje Vilne pa šteje preko 700.000 ljudi ali četrtino prebivalstva Litve. Vilna, ki leži na jugovzhodu Litve, je drugo največje mesto v baltskih državah (za Rigo). Je sedež litovske vlade in drugih vrhovnih organov oblasti Litve, Univerze ter okrožja Vilna. Znana je po arhitekturi v svojem Starem mestu, ki je bila leta 1994 vpisana n seznam Unescove svetovne dediščine. Pred drugo svetovno vojno je bila Vilna eno največjih judovskih središč v Evropi. Judovski vpliv je povzročil, da so mesto leta 1812 opisovali kot 'Litovski Jeruzalem', Napoleon pa ga je imenoval 'Severni Jeruzalem'. Leta 2009 je bila Vilna evropska prestolnica kulture, skupaj z avstrijskim mestom Linz.
Novo!!: Velika severna vojna in Vilna · Poglej več »
Visla
Visla je s 1047 kilometri najdaljša reka na Poljskem, hkrati najdaljša reka baltiškega povodja in 9 najdaljša v Evropi.
Novo!!: Velika severna vojna in Visla · Poglej več »
Vlaška
Vlaška (romunsko Țara Românească, romunska cirilica Цѣра Румѫнѣскъ) je bila zgodovinska in geografska regija Romunije.
Novo!!: Velika severna vojna in Vlaška · Poglej več »
Vzhodna Evropa
Evrope s poudarkom na vzhodnem delu celine Vzhodna Evropa je vzhodni del evropske celine.
Novo!!: Velika severna vojna in Vzhodna Evropa · Poglej več »
Wittelsbachi
Svetem rimskem cesarstvu pod oblastjo Witteslbachov so obarvana zeleno; 14. stoletje Grb iz 13. in 14. stoletja; belo-modri rombasti vzorec so prevzeli po rodbini Bogen. Rodbina Wittelsbach, južnonemška knežja rodbina, poznana od 11. stoletja, na položaju bavarskih kraljev do leta 1918.
Novo!!: Velika severna vojna in Wittelsbachi · Poglej več »
Zahodna Dvina
Zahodna Dvina ali Daugava (latgalijsko Daugova, poljsko Dźwina) je reka, ki izvira v Rusiji, teče skozi Belorusijo in se v Latviji pri Rigi izliva v Baltsko morje.
Novo!!: Velika severna vojna in Zahodna Dvina · Poglej več »
Zahodni Bug
Zahodni Bug je reka, ki teče po teritoriju treh držav (Ukrajina, Poljska, Belorusija); je četrta najdaljša reke Poljske s 587 km.
Novo!!: Velika severna vojna in Zahodni Bug · Poglej več »
Zaporoški kozaki
Konstantin Jegorovič Makovski (1884): ''Zaporoški kozak'' Zaporoški kozaki, Zaporoška kozaška vojska ali Kozaška vojska (kozaško Військо Запорозьке, Viysʹko Zaporozʹke, ukrajinsko Військо Запорізьке, Vijsʹko Zaporizʹke, rusko Войско Запорожское, Vojsko Zaporozhskoje) ali krajše Zaporožci (ukrajinsko Запорожці, Zaporožci, rusko Запорожцы, Zaporožci, poljsko Kozacy) so bili kozaki, ki so živeli »onkraj Dneprovih brzic« (južno od Dnipra/Dnepropetrovska).
Novo!!: Velika severna vojna in Zaporoški kozaki · Poglej več »
Zavezništvo
Zavezništvo je pismeni meddržavni dogovor o povezavi več držav z namenom medsebojne pomoči in doseganja skupnih ciljev.
Novo!!: Velika severna vojna in Zavezništvo · Poglej več »
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske (tudi Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska) obsega dežele Anglijo, Škotsko, Wales in Severno Irsko na otoku Velika Britanija, ki leži takoj za severozahodno obalo celinske Evrope in je obkrožen s Severnim morjem, Rokavskim prelivom in Atlantskim oceanom.
Novo!!: Velika severna vojna in Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske · Poglej več »
Zelandija
za nizozemsko pokrajino glej Zelandija, Nizozemska Zelandija (Sjælland) s 7031 km² je največji in najbolj poseljen otok v ožji Danski (torej brez Grenlandije in otoka Disko, ki sta večja).
Novo!!: Velika severna vojna in Zelandija · Poglej več »
Zimska vojna
Zimska vojna (tudi sovjetsko-finska vojna) je bila vojna med Sovjetsko zvezo in Finsko, ki se je začela 30. novembra 1939 z nenapovedanim sovjetskim napadom na finsko ozemlje.
Novo!!: Velika severna vojna in Zimska vojna · Poglej več »
Zlata horda
Zlata horda (mongolsko Алтан Орд, Altan Ord, kazaško Алтын Орда, Altın Orda, tatarsko Алтын Урда, Altın Urda, rusko Золотая Орда, Zolotaja Orda, ukrajinsko Золота Орда, Zolota Orda) je bil prvotno mongolski in od 13.
Novo!!: Velika severna vojna in Zlata horda · Poglej več »
Zlato
Zlato je kemični element s simbolom Au in atomskim številom 79, zaradi česar je eden od elementov višjih atomskih števil, ki se pojavljajo naravno.
Novo!!: Velika severna vojna in Zlato · Poglej več »
