Kazalo
42 odnosi: Charles de Secondat, baron de Montesquieu, Fanarioti, Francija, Grščina, Iași, Karel VI. Habsburški, Katarina Velika, Kijev, Kneževina Moldavija, Konstantinopel, Kraljevina Velika Britanija, Krimski Tatari, Latinščina, London, Moldavija, Moskva, Osmansko cesarstvo, Pariz, Peter Veliki, Romunščina, Romuni, Ruščina, Rusija, Rusko carstvo, Rusko-turška vojna (1710–1711), Sankt Peterburg, Sibirija, Sveto rimsko cesarstvo, Talec, Timur Lenk, Turščina, Veleposlanik, Visoka porta, Voltaire, Zlati rog, 1673, 1693, 1710, 1711, 1723, 21. avgust, 26. oktober.
Charles de Secondat, baron de Montesquieu
Charles-Louis de Secondat, baron de La Brède et de Montesquieu, francoski filozof, pravnik, politik, pisatelj.
Poglej Dimitrij Cantemir in Charles de Secondat, baron de Montesquieu
Fanarioti
Fanarioti so bili v Osmanskem imperiju po večini grško govoreči prebivalci mestne četrti Carigrada, ki se je imenovala Fanar.
Poglej Dimitrij Cantemir in Fanarioti
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Poglej Dimitrij Cantemir in Francija
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Dimitrij Cantemir in Grščina
Iași
Iași (Jaš), je največje mesto v vzhodni Romuniji in središče okraja Iași v zgodovinski pokrajini Moldaviji.
Poglej Dimitrij Cantemir in Iași
Karel VI. Habsburški
Karel VI.
Poglej Dimitrij Cantemir in Karel VI. Habsburški
Katarina Velika
Katarina II.
Poglej Dimitrij Cantemir in Katarina Velika
Kijev
Kijev (Kyjiv) je glavno in največje mesto Ukrajine.
Poglej Dimitrij Cantemir in Kijev
Kneževina Moldavija
Kneževina Moldavija, notranje avtonomna vladavina na ozemlju med Vzhodnimi Karpati in Dnjestrom, v obdobju 1360 – 1862.
Poglej Dimitrij Cantemir in Kneževina Moldavija
Konstantinopel
Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).
Poglej Dimitrij Cantemir in Konstantinopel
Kraljevina Velika Britanija
Kraljevina Velika Britanija (angleško Kingdom of Great Britain) je bila država v zahodni Evropi, ki je trajala od leta 1707 do leta 1801.
Poglej Dimitrij Cantemir in Kraljevina Velika Britanija
Krimski Tatari
Krimski Tatari (krimska tatarščina qırımtatarlar, къырымтатарлар) ali Krimci (krimska tatarščina qırımlar, къырымлар) so turška etnična skupina in narod, ki so staroselci Krima.
Poglej Dimitrij Cantemir in Krimski Tatari
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Dimitrij Cantemir in Latinščina
London
Lóndon je velemesto v Angliji, glavno mesto Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.
Poglej Dimitrij Cantemir in London
Moldavija
Republika Moldavija ali Moldova je celinska država v vzhodni Evropi med Romunijo na zahodu in Ukrajino na vzhodu.
Poglej Dimitrij Cantemir in Moldavija
Moskva
Moskva (a) je glavno mesto in največje mesto v Rusiji, ima tudi status federalnega mesta v upravni delitvi Rusije.
Poglej Dimitrij Cantemir in Moskva
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Poglej Dimitrij Cantemir in Osmansko cesarstvo
Pariz
Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.
Poglej Dimitrij Cantemir in Pariz
Peter Veliki
Peter I. Veliki (tudi Peter I. Aleksejevič), ruski car, * 9. junij (30. maj, ruski koledar) 1672,.
Poglej Dimitrij Cantemir in Peter Veliki
Romunščina
Romunščina (romunski jezik) je romanski jezik, ki ga po ocenah govori med 24 in 28 milijonov ljudi, večinoma v Romuniji in Moldaviji, otoki romunskih (vlaških) govorov pa so razporejeni po celotnem Balkanu, tudi v Istri (Vlahi, Čiči, Istroromuni).
Poglej Dimitrij Cantemir in Romunščina
Romuni
Območje poselitve Romunov na Balkanu (zeleno) Romuni (romunsko români; zgodovinsko rumâni) so etnična skupina/narod, ki predstavlja večinsko prebivalstvo Romunije in Moldavije (kjer se nazivajo Moldavci); obe državi imata še večje število manjšin, pri čemer so tudi Romuni manjšina v nekaterih sosednjih državah.
Poglej Dimitrij Cantemir in Romuni
Ruščina
Rúščina (ру́сский язы́к (rússkij jazýk)) je jezik, ki se skupaj z ukrajinščino in beloruščino umešča v vzhodnoslovansko podskupino slovanskih jezikov.
Poglej Dimitrij Cantemir in Ruščina
Rusija
Rusija (Rossíja; izgovarjava) ali Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; (v ruščini)) je država, ki se razteza od Vzhodne Evrope do Severne Azije.
Poglej Dimitrij Cantemir in Rusija
Rusko carstvo
Za čas pred letom 1547 glej Moskovska velika kneževina, za čas po letu 1721 glej Ruski imperij.
Poglej Dimitrij Cantemir in Rusko carstvo
Rusko-turška vojna (1710–1711)
Rusko-turška vojna (1710-1711), po glavnem dogodku vojne znana tudi kot prutska kampanja, je izbruhnila kot posledica poraza Švedske v bitki z Ruskim carstvom pri Poltavi in bega ranjenega Karla XII. Švedskega in njegovega velikega spremstva v osmansko trdnjavo Bender.
Poglej Dimitrij Cantemir in Rusko-turška vojna (1710–1711)
Sankt Peterburg
Sankt Peterburg (rusko Санкт-Петербург – Sankt-Peterbúrg), v preteklosti znan kot Petrograd (1914–1924) in Leningrad (1924–1991), je mesto ob reki Nevi, na začetku Finskega zaliva v Baltskem morju.
Poglej Dimitrij Cantemir in Sankt Peterburg
Sibirija
Sibirija (v tatarščini pomeni »speča dežela«) je obsežna geografska regija, ki sestavlja vso severno Azijo, od gorovja Ural na zahodu do Tihega oceana v vzhod.
Poglej Dimitrij Cantemir in Sibirija
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Poglej Dimitrij Cantemir in Sveto rimsko cesarstvo
Talec
Nemško streljanje talcev na Gorenjskem 22. avgusta 1941 Tálec je oseba, ki je zadržana proti svoji volji; ugrabitelj po navadi to stori z namenom terjanja odkupnine ali za dosego političnih ciljev, in grozi, da ga bo v primeru neupoštevanja njegovih zahtev ubil ali poškodoval.
Poglej Dimitrij Cantemir in Talec
Timur Lenk
Timur (perzijsko تیمور, Timūr, čagatajsko Temür, uzbeško Temur), zgodovinsko znan kot Tamerlan (perzijsko تيمور لنگ, Timūr(-e) Lang, kar pomeni Železni Hromec ali Železni Šepavec), znan tudi kot Temur, Tajmur, Timurlenk, Timur i Leng, Tamburlajn ali Tajmur-e-Lang, je bil turško-mongolski osvajalec in ustanovitelj Timuridskega cesarstva v Perziji in Srednji Aziji.
Poglej Dimitrij Cantemir in Timur Lenk
Turščina
Túrščina (turško Türkçe) je najbolj razširjen jezik iz skupine turških jezikov.
Poglej Dimitrij Cantemir in Turščina
Veleposlanik
Veleposlanik ali ambasador je najvišji diplomatski predstavnik neke države v drugi državi, ki vodi veleposlaništvo.
Poglej Dimitrij Cantemir in Veleposlanik
Visoka porta
Visoka porta v turških časih Visoka porta leta 2006 Visoka porta (turško: bâb-i-âlî) ali samo porta je naziv, ki se je v evropskih diplomatskih krogih uporabljal za Osmansko cesarstvo in divan (državni svet), pisarno velikega vezirja ali vlado Osmanskega cesarstva.
Poglej Dimitrij Cantemir in Visoka porta
Voltaire
François-Marie Arouet, bolje poznan pod psevdonimom Voltaire, francoski razsvetljenski pisatelj, esejist, deist in filozof, * 21. november 1694, Pariz, Francija, † 30. maj 1778, Pariz.
Poglej Dimitrij Cantemir in Voltaire
Zlati rog
Pogled na Zlati rog in stari del Carigrada; v ospredju sta mestni četrti Galata in Beyoğlu, v ozadju pa Marmarsko morje in Princesini otoki Zlati rog (grško: Χρυσοκερας – Zlati rog, turško: Haliç (iz arabskega الخليج - zaliv) ali Altin Boynuz - Zlati rog), ozek zaliv na evropski strani vhoda v Bosporski preliv, ki deli stari in novi del Carigrada.
Poglej Dimitrij Cantemir in Zlati rog
1673
1673 (MDCLXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Dimitrij Cantemir in 1673
1693
1693 (MDCXCIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Dimitrij Cantemir in 1693
1710
1710 (MDCCX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Dimitrij Cantemir in 1710
1711
1711 (MDCCXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Dimitrij Cantemir in 1711
1723
1723 (MDCCXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Dimitrij Cantemir in 1723
21. avgust
21.
Poglej Dimitrij Cantemir in 21. avgust
26. oktober
26.
Poglej Dimitrij Cantemir in 26. oktober