Hitreje kot brskalnik!
8 odnosi: Ahmed III., Bălți stepa, Francesco Bartolomeo Rastrelli, Prut, Romunija, Rusko-turška vojna (1710–1711), Velika severna vojna, 26. oktober.
Ahmed III.
Ahmed III. je bil od leta 1703 do 1730 sultan Osmanskega cesarstva in kalif Osmanskega kalifata, * 30. december 1673, Hacıoğlu Pazarcık, Osmansko cesarstvo, † 1. julij 1736, Konstantinopel, Osmansko cesarstvo.
Novo!!: Dimitrij Cantemir in Ahmed III. · Poglej več »
Bălți stepa
Bălți stepa (romunsko Stepa Bălțului), tudi Beltsy Steppe (rusko Бельцкая степь) je gričevnato območje z nekaj drevesi (razen tistih v bližini rek Dnester, Răuta ter številnih jezer in potokov), kjer prevladujejo kmetijsko obdelana zemljišča, občasno pa tudi trave in grmičevja, v severnem delu Moldavije.
Novo!!: Dimitrij Cantemir in Bălți stepa · Poglej več »
Francesco Bartolomeo Rastrelli
Francesco Bartolomeo Rastrelli (rusko Франче́ско Бартоломе́о (Варфоломе́й Варфоломе́евич) Растре́лли), italijanski arhitekt, * 1700, Pariz, Kraljevina Francija, † 29. april 1771, Sankt Peterburg, Ruski imperij Delal je predvsem v Rusiji.
Novo!!: Dimitrij Cantemir in Francesco Bartolomeo Rastrelli · Poglej več »
Prut
Prut je 953 km dolga reka, ki izvira v Karpatih v Ukrajini pod najvišjo ukrajinsko goro Goverlo, sprva vijuga po Ukrajini proti severu, nato se obrne proti jugu, 31 km njenega toka je na meji z Romunijo, nato pa v dolžini kar 711 km tvori celotno mejo med Romunijo in Moldavijo oziroma zgodovinsko gledano med staro romunsko pokrajino (zahodno) Moldavijo in Besarabijo vse do svojega izliva v Donavo pri Reni.
Novo!!: Dimitrij Cantemir in Prut · Poglej več »
Romunija
Romunija je suverena država v jugovzhodni Evropi.
Novo!!: Dimitrij Cantemir in Romunija · Poglej več »
Rusko-turška vojna (1710–1711)
Rusko-turška vojna (1710-1711), po glavnem dogodku vojne znana tudi kot prutska kampanja, je izbruhnila kot posledica poraza Švedske v bitki z Ruskim carstvom pri Poltavi in bega ranjenega Karla XII. Švedskega in njegovega velikega spremstva v osmansko trdnjavo Bender.
Novo!!: Dimitrij Cantemir in Rusko-turška vojna (1710–1711) · Poglej več »
Velika severna vojna
Velika severna vojna – tudi velika nordijska vojna – je bila vojna za prevlado na območju Baltskega morja v severni, srednji in vzhodni Evropi med leti 1700 in 1721. Tri zaveznice, Rusko cesarstvo in dve osebni uniji Saška-Poljska in Danska-Norveška, so marca 1700 napadle Švedsko kraljestvo, ki mu je kraljeval osemnajstletni kralj Karl XII. Kljub neugodnemu izhodiščnemu položaju je švedski kralj sprva zmagoval, tako da mu je uspelo iz vojne izločiti Dansko-Norveško (1700) in Saško-Poljsko (1706). Ko pa se je leta 1708 odločil, da v še enem poslednjem pohodu premaga Rusijo, je v bitki pri Poltavi julija 1709 doživel uničujoč poraz, in z njim tudi preobrat vojne sreče. Danska in Saška, spodbujeni ob porazu njunega nekdanjega nasprotnika, sta se ponovno vstopili v vojno proti Švedski. Odtlej pa do konca vojne so zavezniki ohranili pobudo in Švede prisilili v obrambo. Šele ko je švedski kralj, nerazumno obseden z vojno, jeseni 1718 padel med obleganjem Frederikshalda na Norveškem, se je vojna, v kateri je Švedska ni imela več kakršnegakoli upanja na zmago, lahko končala. Pogoji mirovnih pogodb iz Stockholma, Frederiksborga in Nystada so pomenili konec Švedske kot evropske velesile in sočasni vzpon Petra I. in leta 1721 ustanovljenega ruskega cesarstva.
Novo!!: Dimitrij Cantemir in Velika severna vojna · Poglej več »
26. oktober
26.
Novo!!: Dimitrij Cantemir in 26. oktober · Poglej več »
