Hitreje kot brskalnik!
92 odnosi: Andronikov samostan, Avgust III. Poljski, Avgust Močni, Šlezijske cerkve milosti, Švedska Estonija, Baltska flota, Baltsko morje, Boris Petrovič Šeremetev, Bronasti jezdec (pesem), Carl Gustav Rehnskiöld, Cerkev sv. Janeza, Tartu, Cerkev svete Trojice miru, Świdnica, Danilo Apostol, Danska, Erik Dahlbergh, Fasetna palača, Finski zaliv, Fjodor Aleksejevič Golovin, Fjodor Matvejevič Apraksin, Friderik IV. Danski, Gangutska bitka, Gatčina, Gauja (reka), Grad Cēsis, Grad Kuressaare, Grad svetega Mihaela, Greifswald, Grodno, Gustav III. Švedski, Kalmiški kanat, Karel XII. Švedski, Karelijska ožina, Katarinina palača, Kongsberg, Konstantinopelski mirovni sporazum (1700), Kornelius Krujs, Kozaški hetmanat, Kremeljski arzenal, Kronštat, Ladoško jezero, Livonska vojna, Malbork, Malopoljska, Mihail Mihajlovič Golicin, Mir iz Frederiksborga, Mir iz Nystada, Narva, Nienšanc, Oslo, Palača Kadriorg, ..., Palača Petergof, Palmse, Peder Tordenskjold, Peter Veliki, Petropavlovska trdnjava, Petrozavodsk, Preobraženski polk, Prusija, Prutski mir, Rdeča Rutenija, Riška mestna hiša, Ruina (zgodovina Ukrajine), Ruska imperialna mornarica, Ruska mornariška pehota, Ruski imperij, Rusko carstvo, Rusko-švedska vojna (1741–1743), Rusko-švedske vojne, Rusko-turška vojna (1710–1711), Sandomierška konfederacija, Sankt Peterburg, Schleswig-Holstein, Semjonovski polk, Seznam vojn, Stanislav Leščinski, Stockholmski mirovni sporazum, Talin, Tisočletje Rusije, Toompea, Trøndelag, Uničenje Baturina, Vasiljevski otok, Viborg (grad), Vidzeme, Vitus Bering, Vzhodna Prusija, Wettinci, Zgodovina Norveške, Zgodovina Poljske, Zgodovina Poljske-Litve v času voljenih kraljev, Zgodovina Talina, Zgodovina Ukrajine. Razširi indeks (42 več) »
Andronikov samostan
Andronikov samostan Odrešenika (rusko: Андро́ников монасты́рь, Спа́со-Андро́ников монасты́рь, ali Андро́ников Нерукотво́рного Спа́са монасты́рь) je nekdanji samostan na levem bregu reke Jauza v Moskvi, posvečen Sveti sliki Odrešenika, ki je ni naredila roka in vsebuje najstarejšo stavbo (zunaj Kremlja) v Moskvi.
Novo!!: Velika severna vojna in Andronikov samostan · Poglej več »
Avgust III. Poljski
Friderik Avgust II. (na Saškem) oz.
Novo!!: Velika severna vojna in Avgust III. Poljski · Poglej več »
Avgust Močni
Avgust Močni, na Saškem Friderik Avgust I., na Poljskem Avgust II., saški volilni knez, poljski kralj, veliki knez Litve, * 12. maj 1670, Dresden, † 1. februar 1733, Varšava. Avgust je bil na čelu protestantske volilne kneževine Saške od leta 1694. Leta 1697 je postal tudi vladar Poljske-Litve in je za pridobitev tega prestola celo prestopil v katoliško vero. Zaradi njegove izredne telesne moči se ga je oprijel pridevnik Močni. Njegove absolutistične metode vladanja po načelih merkantilizma so se dobro prijele na Saškem, ki je bila po grozotah tridesetletne vojne v fazi hitrega gospodarskega vzpona in razvoja manufakturne proizvodnje. Povsem nasprotne so bile okoliščine v Republiki. Tradicionalni odpor plemstva proti močni državi in vplivnemu vladarju ter interes poljskih sosed, da se na Poljskem ohrani plemiški parlamentarizem, preko katerega so lahko s podkupovanjem ohranjale šibkost Republike, niso dajale Avgustu nikakršne možnosti, da bi iz Saško-Poljsko-Litvanske zveze ustvaril močno evropsko silo. Njegovo kraljevanje je Poljsko pahnilo v nove vojne in še pospešilo razkroj države, Saški pa naprtilo velike dolgove.
Novo!!: Velika severna vojna in Avgust Močni · Poglej več »
Šlezijske cerkve milosti
Cerkev milosti v Miliczu/Militschu Šest protestantskih cerkev v Šleziji nosi naziv cerkve milosti, ker so jih v skladu z Alstadtsko konvencijo iz leta 1707 zgradili po milosti cesarja Jožefa. I., (katoliškega) vladarja Šlezije.
Novo!!: Velika severna vojna in Šlezijske cerkve milosti · Poglej več »
Švedska Estonija
Švedska Estonija (švedsko Svenska Estland, estonsko Rootsi aeg) je naziv severnega, severozahodnega in zahodnega dela Estonije, ki je bil od 4. junija 1561 do 10. septembra 1721 pod upravo Švedskega cesarstva.
Novo!!: Velika severna vojna in Švedska Estonija · Poglej več »
Baltska flota
Baltska flota dveh redov rdeče zastave (Dvaždi Krasnoznamjonnij Baltijskij flot, DKBF, BF) je flota Ruske vojne mornarice v Baltskem morju.
Novo!!: Velika severna vojna in Baltska flota · Poglej več »
Baltsko morje
Baltik - satelitski posnetek Báltsko mórje (ali Báltiško mórje) leži v severovzhodni Evropi, med Skandinavskim polotokom in osrednjo Evropo.
Novo!!: Velika severna vojna in Baltsko morje · Poglej več »
Boris Petrovič Šeremetev
Boris Petrovič Šeremetev (rusko Бори́с Петро́вич Шереме́тев, Borís Petróvič Šeremétev) je bil ruski diplomat in med veliko severno vojno general feldmaršal, 5.
Novo!!: Velika severna vojna in Boris Petrovič Šeremetev · Poglej več »
Bronasti jezdec (pesem)
Bronasti jezdec: Peterburška povest (rusko Медный всадник: Петербургская повесть Mednyy vsadnik: Peterburgskaya povest) je pripovedna pesem, ki jo je napisal Aleksander Sergejevič Puškin leta 1833 o konjeniškem kipu Petra Velikega v Sankt Peterburgu in veliki poplavi leta 1824.
Novo!!: Velika severna vojna in Bronasti jezdec (pesem) · Poglej več »
Carl Gustav Rehnskiöld
Grof Carl Gustav Rehnskiöld, švedski feldmaršal, * 6. avgust 1651, † 29. januar 1722.
Novo!!: Velika severna vojna in Carl Gustav Rehnskiöld · Poglej več »
Cerkev sv. Janeza, Tartu
Cerkev sv.
Novo!!: Velika severna vojna in Cerkev sv. Janeza, Tartu · Poglej več »
Cerkev svete Trojice miru, Świdnica
Cerkev Svete Trojice miru v Świdnici je največji leseni baročni tempelj v Evropi,zgodovinska verska zgradba, zgrajena po sporazumih Vestfalske pogodbe, podpisane leta 1648, s katero se je končala tridesetletna vojna.
Novo!!: Velika severna vojna in Cerkev svete Trojice miru, Świdnica · Poglej več »
Danilo Apostol
Danilo Apostol (ukrajinsko Данило Апостол, Danilo Apostol, rusko Данила Апостол, Danila Apostol, rumunsko Dănilă Apostol) je bil od leta 1727 do 1734 hetman Zaporoške vojske, * 1654, Veliki Soročinci, Mirgorodski polk, Kozaški hetmanat † 1734, Veliki Soročinci, Mirgorodski polk, Kozaški hetmanat.
Novo!!: Velika severna vojna in Danilo Apostol · Poglej več »
Danska
Kraljevina Danska (krajše le Danska) je najstarejša in površinsko najmanjša nordijska država, ki se nahaja v Skandinaviji v severni Evropi na polotoku vzhodno od Baltskega morja in jugozahodno od Severnega morja.
Novo!!: Velika severna vojna in Danska · Poglej več »
Erik Dahlbergh
Erik Dahlbergh, švedski inženir in feldmaršal, * 10. oktober 1625, † 16. januar 1703.
Novo!!: Velika severna vojna in Erik Dahlbergh · Poglej več »
Fasetna palača
Fasetna palača (rusko Грановитая палата, Granovitaja palata) je stavba v Moskovskem kremlju v Rusiji, v kateri je bila glavna banketna sprejemna dvorana moskovskih knezov in kasneje carjev.
Novo!!: Velika severna vojna in Fasetna palača · Poglej več »
Finski zaliv
Finski zaliv (finsko Suomenlahti, estonsko Soome laht, rusko Фи́нский зали́в, tr. Finskiy zaliv, IPA:; švedsko Finska viken) je najvzhodnejši del Baltskega morja.
Novo!!: Velika severna vojna in Finski zaliv · Poglej več »
Fjodor Aleksejevič Golovin
Grof Fjodor Aleksejevič Golovin (Фёдор Алексе́евич Голови́н, Головін Федір Олексійович), ruski mornariški častnik, * 1650, † 10. avgust 1706, Gluhov (danes Gluhiv), Levobrežna Ukrajina.
Novo!!: Velika severna vojna in Fjodor Aleksejevič Golovin · Poglej več »
Fjodor Matvejevič Apraksin
Fjodor Matvejevič Apraksin (Фёдор Матве́евич Апра́ксин), ruski mornariški častnik, * 7. december 1661, † 21. november 1728, Moskva.
Novo!!: Velika severna vojna in Fjodor Matvejevič Apraksin · Poglej več »
Friderik IV. Danski
Frederik IV., danski in norveški kralj, vojvoda v Schleswigu in Holsteinu, * 11. oktober 1671, Kopenhagen, † 12. oktober 1730, Odense.
Novo!!: Velika severna vojna in Friderik IV. Danski · Poglej več »
Gangutska bitka
Gangutska bitka (finska švedščina: Slaget vid Rilax) se je zgodila 27.
Novo!!: Velika severna vojna in Gangutska bitka · Poglej več »
Gatčina
Gatčina (rusko: Га́тчина) je mesto in upravno središče Gatčinskega okrožja v Leningrajski oblasti, Rusija.
Novo!!: Velika severna vojna in Gatčina · Poglej več »
Gauja (reka)
Reka Gauja (estonsko Koiva jõgi, nemško Livländische Aa) je reka v latvijski regiji Vidzeme.
Novo!!: Velika severna vojna in Gauja (reka) · Poglej več »
Grad Cēsis
Grad Cēsis je eden najbolj ikoničnih in najbolje ohranjenih srednjeveških gradov v Latviji.
Novo!!: Velika severna vojna in Grad Cēsis · Poglej več »
Grad Kuressaare
Grad Kuressaare (estonsko Kuressaare linnus; nemško Schloss Arensburg), tudi škofovski grad Kuressaare, (estonsko Kuressaare piiskopilinnus) je grad v Kuressaareju na otoku Saaremaa v zahodni Estoniji.
Novo!!: Velika severna vojna in Grad Kuressaare · Poglej več »
Grad svetega Mihaela
Območje gradu sv. Mihaela Grad svetega Mihaela (rusko: Миха́йловский за́мок, Mihailovski zamok), imenovan tudi Inženirski grad (rusko: Инженерный замок, Inzhenerny zamok), je nekdanja carska rezidenca v zgodovinskem središču Sankt Peterburga v Rusiji.
Novo!!: Velika severna vojna in Grad svetega Mihaela · Poglej več »
Greifswald
Greifswald je mesto in mestni okraj v severovzhodni Nemčiji.
Novo!!: Velika severna vojna in Greifswald · Poglej več »
Grodno
Grodno (belorusko Гродна, Grodna, rusko Гродно, Grodno, poljsko Grodno, litovsko Gardinas, jidiš גראָדנע, Grodne) je mesto v zahodni Belorusiji ob reki Nemen, oddaljeno okoli 300 km od beloruske prestolnice Minsk.
Novo!!: Velika severna vojna in Grodno · Poglej več »
Gustav III. Švedski
Gustav III. je bil od leta 1771 do njegovega umora leta 1792 kralj Švedske, * 24. januar (13. januar) 1746, Stockholm, Švedska, † 29. marec 1792, Stockholm, Švedska Bil je najstarejši sin švedskega kralja Adolfa Friderika in kraljice Luize Ulrike, sestre pruskega kralja Friderika Velikega, in bratranec ruske carice Katarine Velike.
Novo!!: Velika severna vojna in Gustav III. Švedski · Poglej več »
Kalmiški kanat
Kalmiški kanat (kalmiško Хальмг хана улс, Halimg hana uls, rusko Калмыцкое ханство, Kalmickoe hanstvo) je bio ojratski mongolski kanat v Evrazijski stepi.
Novo!!: Velika severna vojna in Kalmiški kanat · Poglej več »
Karel XII. Švedski
Karel XII.
Novo!!: Velika severna vojna in Karel XII. Švedski · Poglej več »
Karelijska ožina
Karelijska ožina (finščina: Karjalankannas) je približno 45–110 km širok odsek kopnega, ki se nahaja med Finskim zalivom in Ladoškim jezerom na severozahodu Rusije, severno od reke Neve (med 61 ° 21 "N, 59 ° 46'N in 27 ° 42'E, 31 ° 08'E).
Novo!!: Velika severna vojna in Karelijska ožina · Poglej več »
Katarinina palača
Katarinina palača (rusko: Екатерининский дворец, Yekaterininskiy dvorets) je rokokojska palača v kraju Carsko selo (rusko Царsko Selo), 30 km južno od Sankt Peterburga, Rusija.
Novo!!: Velika severna vojna in Katarinina palača · Poglej več »
Kongsberg
Kongsberg je zgodovinsko rudarsko mesto in občina v Buskerudu v okrožju Viken na Norveškem.
Novo!!: Velika severna vojna in Kongsberg · Poglej več »
Konstantinopelski mirovni sporazum (1700)
Konstantinopelski mirovni sporazum (rusko Константинопольский мирный договор (1700), Konstantinopoljskij mirovnij dogovor, turško İstanbul Antlaşması (1700)), ki sta ga 13. julija 1700 podpisala Rusko carstvo in Osmansko cesarstvo, je bil sklepni dokument, s katerim se je končala rusko-turška vojna 1686-1700.
Novo!!: Velika severna vojna in Konstantinopelski mirovni sporazum (1700) · Poglej več »
Kornelius Krujs
Kornelius Krujs (Корнелиус Крюйс), ruski mornariški častnik, * 14. junij 1655, Stavanger, Norveška † 14. junij 1727, Sankt Peterburg, Ruski imperij.
Novo!!: Velika severna vojna in Kornelius Krujs · Poglej več »
Kozaški hetmanat
Zaporoški hetmanat (ukrajinsko Гетьманщина, Hetmanščina, rusko Гетманщина, Hetmanščina), Zaporoška republika ali Kozaška republika (ukrajinsko Військо Запорозьке, Zaporoška vojska) je bila ukrajinska kozaška republika, ki je nastala leta 1649 na ozemlju sedanje Ukrajine in manjšem delu zahodne Ruske federacije.
Novo!!: Velika severna vojna in Kozaški hetmanat · Poglej več »
Kremeljski arzenal
Kremeljski arzenal (rusko: Арсенал Московского Кремля) je nekdanja orožarna, zgrajena v okviru Moskovskega kremlja v Rusiji.
Novo!!: Velika severna vojna in Kremeljski arzenal · Poglej več »
Kronštat
Kronštat, tudi Cronstadt ali Kronštádt (iz nemščine Krone za 'krono' in Stadt za 'mesto') je rusko pristaniško mesto v okrožju Kronštadtski v zveznem mestu Sankt Peterburg, na otoku Kotlin, 30 kilometrov zahodno od Sankt Peterburga, blizu glave Finskega zaliva.
Novo!!: Velika severna vojna in Kronštat · Poglej več »
Ladoško jezero
Ladoško jezero (Ladožskoje ozero, ali label,; Laatokka) je sladkovodno jezero v Republiki Kareliji in Leningrajski oblasti v severozahodni Rusiji tik pred obrobjem Sankt Peterburga.
Novo!!: Velika severna vojna in Ladoško jezero · Poglej več »
Livonska vojna
Livonska vojna (1558–1583) je bila vojna za oblast v Stari Livoniji, sedanji Estoniji in Latviji.
Novo!!: Velika severna vojna in Livonska vojna · Poglej več »
Malbork
Malbork (latinsko Mariaeburgum, Mariae castrum, Marianopolis, nemško Marienburg) je okrajno mesto ob reki Nogat v Pomorjanskem vojvodstvu.
Novo!!: Velika severna vojna in Malbork · Poglej več »
Malopoljska
Malopoljska (poljsko Małopolska, latinsko Polonia Minor) je zgodovinska regija v južni in jugovzhodni Poljski.
Novo!!: Velika severna vojna in Malopoljska · Poglej več »
Mihail Mihajlovič Golicin
Knez Mihail Mihajlovič Golicin (starejši) (finsko Miihkali Miihkalinpoika Golitsin), ruski general-feldmaršal, vojskovodja in plemič, * 1647 (1675?), Moskva, † 1730.
Novo!!: Velika severna vojna in Mihail Mihajlovič Golicin · Poglej več »
Mir iz Frederiksborga
Viteška dvorana v gradu Frederiksborg Mir iz Frederiksborga med Dansko - Norveško in Švedsko so podpisali 3.
Novo!!: Velika severna vojna in Mir iz Frederiksborga · Poglej več »
Mir iz Nystada
Teritorialne spremembe v severni, vzhodni in srednji Evropi ob mirovnih pogodbah iz Nystada (1721), Stockholma (1719/1720) in Fredericksborga (1720): Mir v Nystadu je 10. septembra 1721 končal veliko severno vojno med Švedsko in Rusijo.
Novo!!: Velika severna vojna in Mir iz Nystada · Poglej več »
Narva
Narva je mesto v Estoniji, ki stoji na skrajnem severovzhodu države, ob istoimenski mejni reki na meji z Rusijo, nasproti ruskega Ivangoroda.
Novo!!: Velika severna vojna in Narva · Poglej več »
Nienšanc
Nienšanc (rusko: Ниенша́нц, Nienšanc; švedščina: Nyenskans; finščina: Nevanlinna) je bila švedska trdnjava na sotočju reke Neve in reke Ohta, lokacija današnjega Sankt Peterburga, Rusija.
Novo!!: Velika severna vojna in Nienšanc · Poglej več »
Oslo
Oslo je glavno in najbolj naseljeno mesto Norveške.
Novo!!: Velika severna vojna in Oslo · Poglej več »
Palača Kadriorg
Palača Kadriorg (estonsko Kadrioru loss, nemško Schloss Katharinental) je baročna palača, ki jo je za Katarino I. Rusko zgradil Peter Veliki v Talinu v Estoniji.
Novo!!: Velika severna vojna in Palača Kadriorg · Poglej več »
Palača Petergof
Palača Petergof (rusko: Петерго́ф, IPA:, kar pomeni 'Petrov dvor'), je vrsta palač in vrtov, ki so v Petergofu, Sankt Peterburg, Rusija, ki jo je naročil Peter Veliki kot neposreden odgovor na Versajsko palačo Ludvika XIV. Prvotno jo je leta 1709 nameraval imeti za bivanje.
Novo!!: Velika severna vojna in Palača Petergof · Poglej več »
Palmse
Palmse je vas v župniji Haljala, okrožju Lääne-Viru, v severni Estoniji, na ozemlju narodnega parka Lahemaa.
Novo!!: Velika severna vojna in Palmse · Poglej več »
Peder Tordenskjold
Peder Tordenskjold (tudi Peter Wessel, Peder Tordenskjold in Peter Tordenskiold), norveški admiral, * 28. oktober 1691, † 1720.
Novo!!: Velika severna vojna in Peder Tordenskjold · Poglej več »
Peter Veliki
Peter I. Veliki (tudi Peter I. Aleksejevič), ruski car, * 9. junij (30. maj, ruski koledar) 1672,.
Novo!!: Velika severna vojna in Peter Veliki · Poglej več »
Petropavlovska trdnjava
Petropavlovska trdnjava (Petropavlovskaja krepost) je bila sprva sanktpeterburška citadela, ustanovljena leta 1703 na ukaz ruskega carja Petra Velikega.
Novo!!: Velika severna vojna in Petropavlovska trdnjava · Poglej več »
Petrozavodsk
Petrozavodsk (p; karelijsko, vepsko in Petroskoi) je glavno mesto republike Karelije v Rusiji, ki se razteza okrog 27 km vzdolž zahodne obale jezera Onega.
Novo!!: Velika severna vojna in Petrozavodsk · Poglej več »
Preobraženski polk
Preobraženski polk (Преображенский полк) je bil sprva polk zabavne vojske, ki jo je leta 1683 ustanovil Aleksej I. Ruski.
Novo!!: Velika severna vojna in Preobraženski polk · Poglej več »
Prusija
Različna ozemlja in vladavine z imenom Prusija so podane v Prusija (razločitev) Prusija, monarhija brandenburških Hohenzollerjev, od leta 1918 republika (Freistaat) v okviru Weimarske republike.
Novo!!: Velika severna vojna in Prusija · Poglej več »
Prutski mir
Prutski mir je 23. julija 1711 končal četrto rusko-turško vojno (1710–1711), manjšo stransko vojno v veliki severni vojni med Švedsko in Rusijo.
Novo!!: Velika severna vojna in Prutski mir · Poglej več »
Rdeča Rutenija
Rdeča Rutenija ali Rdeča Rusija (latinsko Ruthenia Rubra, Russia Rubra, ukrajinsko Червона Русь, Červona Rus', poljsko Ruś Czerwona, Ruś Halicka, rusko Червонная Русь, Červonnaja Rus', romunsko Rutenia Roșie) je naziv, ki se je od srednjega veka uporabljal za jugozahodni kijevskoruski kneževini Peremišl in Belz.
Novo!!: Velika severna vojna in Rdeča Rutenija · Poglej več »
Riška mestna hiša
Mestna hiša Mestna hiša v 17. stoletju Rotovž med leti 1917 in 1920. Mestna hiša v Rigi (latvijsko Rīgas rātsnams) je mestna hiša latvijske prestolnice Riga.
Novo!!: Velika severna vojna in Riška mestna hiša · Poglej več »
Ruina (zgodovina Ukrajine)
Ruina (ruina) je zgodovinopisni naziv, ki je je uvedel kozaški kronist Samijlo Veličko (1670–1728) za politično stanje v Ukrajini v drugi polovici 17.
Novo!!: Velika severna vojna in Ruina (zgodovina Ukrajine) · Poglej več »
Ruska imperialna mornarica
Ruska imperialna mornarica je bila vojna mornarica Ruskega carstva in Ruskega imperija med letoma 1696 in 1917.
Novo!!: Velika severna vojna in Ruska imperialna mornarica · Poglej več »
Ruska mornariška pehota
Ruska mornariška pehota (MPR), je mornariška pehota Ruske vojne mornarice.
Novo!!: Velika severna vojna in Ruska mornariška pehota · Poglej več »
Ruski imperij
Rúski impêrij (sodobno; starejše Россійская Имперія, in tudi sodobno, ali) je bila država, ki je obstajala med letoma 1721 in 1917.
Novo!!: Velika severna vojna in Ruski imperij · Poglej več »
Rusko carstvo
Za čas pred letom 1547 glej Moskovska velika kneževina, za čas po letu 1721 glej Ruski imperij.
Novo!!: Velika severna vojna in Rusko carstvo · Poglej več »
Rusko-švedska vojna (1741–1743)
Rusko-švedska vojna se je začela leta 1741 z švedskim napadom na Rusijo z namenom pridobitve izgubljenih ozemelj v veliki severni vojni.
Novo!!: Velika severna vojna in Rusko-švedska vojna (1741–1743) · Poglej več »
Rusko-švedske vojne
Rusko-švedske vojne je naziv za več vojn med Rusijo in Švedsko.
Novo!!: Velika severna vojna in Rusko-švedske vojne · Poglej več »
Rusko-turška vojna (1710–1711)
Rusko-turška vojna (1710-1711), po glavnem dogodku vojne znana tudi kot prutska kampanja, je izbruhnila kot posledica poraza Švedske v bitki z Ruskim carstvom pri Poltavi in bega ranjenega Karla XII. Švedskega in njegovega velikega spremstva v osmansko trdnjavo Bender.
Novo!!: Velika severna vojna in Rusko-turška vojna (1710–1711) · Poglej več »
Sandomierška konfederacija
Sandomierška konfederacija (poljsko Konfederacja sandomierska) je bila protišvedska zveza, ustanovljena 20.
Novo!!: Velika severna vojna in Sandomierška konfederacija · Poglej več »
Sankt Peterburg
Sankt Peterburg (rusko Санкт-Петербург – Sankt-Peterbúrg), v preteklosti znan kot Petrograd (1914–1924) in Leningrad (1924–1991), je mesto ob reki Nevi, na začetku Finskega zaliva v Baltskem morju.
Novo!!: Velika severna vojna in Sankt Peterburg · Poglej več »
Schleswig-Holstein
Schleswig-Holstein je nemška zvezna dežela.
Novo!!: Velika severna vojna in Schleswig-Holstein · Poglej več »
Semjonovski polk
Semjonovski polk (Семёновский полк) je bil sprva polk zabavne vojske, ki jo je leta 1683 ustanovil Aleksej I. Ruski.
Novo!!: Velika severna vojna in Semjonovski polk · Poglej več »
Seznam vojn
Seznam vojn.
Novo!!: Velika severna vojna in Seznam vojn · Poglej več »
Stanislav Leščinski
Stanislav Leščinski (poljsko Stanisław Leszczyński, litovsko Stanislovas Leščinskis, francosko Stanislas Leszczynski) ali Stanislav I. Poljski je bil kralj Poljske, veliki knez Litve, vojvoda Lorene in grof Svetega rimskega cesarstva, * 20. oktober 1677, Lvov, Republika obeh narodov, † 23. februar 1766, Lunéville, Francosko kraljestvo.
Novo!!: Velika severna vojna in Stanislav Leščinski · Poglej več »
Stockholmski mirovni sporazum
Premirji iz Stockholma sta mirovna sporazuma, ki sta končala vojno med Švedsko in Volilno kneževino Hannover (leta 1719) in Prusijo (leta 1720).
Novo!!: Velika severna vojna in Stockholmski mirovni sporazum · Poglej več »
Talin
Talin (/ ˈtɑːlɪn, ˈtælɪn /; estonsko Tallinn) je glavno in najbolj naseljeno mesto Estonije.
Novo!!: Velika severna vojna in Talin · Poglej več »
Tisočletje Rusije
Tisočletje Rusije Spomenik Tisočletje Rusije (1862) s stolnico sv. Sofije v ozadju Tisočletje Rusije (Tisjačeletije Rossii) je bronast spomenik v Novgorodskem kremlju.
Novo!!: Velika severna vojna in Tisočletje Rusije · Poglej več »
Toompea
Toompea (iz nemščine Domberg, 'Stolnični hrib') je apnenčast grič v osrednjem delu mesta Talin, glavnega mesta Estonije.
Novo!!: Velika severna vojna in Toompea · Poglej več »
Trøndelag
Trøndelag (urbano vzhodnonorveško; južnosamijsko Trööndelage) je okrožje v osrednjem delu Norveške.
Novo!!: Velika severna vojna in Trøndelag · Poglej več »
Uničenje Baturina
Uničenje Baturina (ukrajinsko Захоплення Батурина, osvojitev Baturina, rusko Взятие Батурина, zavzetje Baturina) 1-2.
Novo!!: Velika severna vojna in Uničenje Baturina · Poglej več »
Vasiljevski otok
Vasiljevski otok (Vasíl'evskij óstrov) je otok v Sankt Peterburgu, Rusija, na meji z rekama Velika Nevka in Mala Nevka (v delti reke Neve) na jugu in severovzhodu ter ob Finskem zalivu na zahodu.
Novo!!: Velika severna vojna in Vasiljevski otok · Poglej več »
Viborg (grad)
| name.
Novo!!: Velika severna vojna in Viborg (grad) · Poglej več »
Vidzeme
Vidzeme (izgovarja se; litovsko Vidžemė; livonsko Vidūmō, rusko Vidme, poljsko Liwonia) je ena od zgodovinskih in kulturnih regij Latvije.
Novo!!: Velika severna vojna in Vidzeme · Poglej več »
Vitus Bering
Vitus Jonassen Bering, danski pomorščak in raziskovalec, * avgust 1681, Horsens, Jutlandija, Danska, † 19. december 1741, Beringov otok, Rusija.
Novo!!: Velika severna vojna in Vitus Bering · Poglej več »
Vzhodna Prusija
Vzhodna Prusija (nemško Ostpreußen, poljsko Prusy Wschodnie, litovsko Rytų Prūsija, latinsko Borussia orientalis, rusko Восточная Пруссия, Vostóčnaja Prússija) je bila od leta 1773 do 1829 provinca Kraljevine Prusije in od leta 1878 skupaj s kraljestvom del Nemškega cesarstva.
Novo!!: Velika severna vojna in Vzhodna Prusija · Poglej več »
Wettinci
Wettinci, nemška vladarska družina iz saško-turinškega obmejnega področja, ki jo lahko zasledimo že v karolinški dobi.
Novo!!: Velika severna vojna in Wettinci · Poglej več »
Zgodovina Norveške
Na zgodovino Norveške sta v izjemni meri vplivala relief in podnebje regije.
Novo!!: Velika severna vojna in Zgodovina Norveške · Poglej več »
Zgodovina Poljske
Tobias Mayer: Zemljevid Poljske leta 1757 Zgodovina Poljske je dolga več kot tisoč let.
Novo!!: Velika severna vojna in Zgodovina Poljske · Poglej več »
Zgodovina Poljske-Litve v času voljenih kraljev
Zgodovina Poljske-Litve v času voljenih kraljev (1573-1795).
Novo!!: Velika severna vojna in Zgodovina Poljske-Litve v času voljenih kraljev · Poglej več »
Zgodovina Talina
Prve arheološke sledi prisotnosti majhne skupnosti lovcev in ribičev v današnjem mestnem središču Talina so stare približno 5000 let.
Novo!!: Velika severna vojna in Zgodovina Talina · Poglej več »
Zgodovina Ukrajine
Zastava Ukrajine Zgodovina Ukrajine zajema dogajanje na ozemlju današnje države Ukrajine od prazgodovine do danes.
Novo!!: Velika severna vojna in Zgodovina Ukrajine · Poglej več »
