Kazalo
32 odnosi: Abdul Hamid I., Azov, Šahin Geraj, Baltadži Mehmed Paša, Bosanski Petrovac, Cisterna bazilika, Devlet II. Geraj, Ferman, Hadži Halil Paša, Hagija Irene, Hagija Sofija, Hatice Sultan, Karel XII. Švedski, Kiosk, Kneževina Moldavija, Konstantinopelski hipodrom, Mahmud I., Mehmed IV., Mustafa II., Mustafa III., Odrinska palača, Osmansko cesarstvo, Seznam sultanov Osmanskega cesarstva, Silahdar Damat Ali Paša, Silahdar Findiklili Mehmed Aga, Surname-i Vehbi, Valensov akvadukt, Vlaška, 1. julij, 1673, 1736, 30. december.
Abdul Hamid I.
Abdulhamid I., Abdul Hamid I. ali Abd Al-Hamid I. (osmansko turško عبد الحميد اول, `Abdü’l-Ḥamīd-i evvel, turško Birinci Abdülhami), je bil 27.
Poglej Ahmed III. in Abdul Hamid I.
Azov
Azov (italic, Azov) je mesto v Rostovski oblasti Ruske federacije, ki leži v delti reke Don, približno 7 km od Azovskega morja, ki se imenuje po njem.
Poglej Ahmed III. in Azov
Šahin Geraj
Šahin Geraj (krimsko tararsko شاهين كراى, Şahin Geray, turško Şahin Giray) je bil zadnji kan Krimskega kanata, * 1745, Odrin, Osmansko cesarstvo, † 1787, Rodos, Osmansko cesarstvo.
Poglej Ahmed III. in Šahin Geraj
Baltadži Mehmed Paša
Baltadži Mehmed Paša ali Pakčemujezin Baltadžı Mehmed Paša (turško Baltacı Mehmed Paşa) je bil državnik Osmanskega cesarstva, * 1662, Osmancık, Osmansko cesarstvo, † julij 1712, Lemnos, Osmansko cesarstvo.
Poglej Ahmed III. in Baltadži Mehmed Paša
Bosanski Petrovac
Bosanski Petrovac je mesto in središče istoimenske občine v zahodnem delu Bosne in Hercegovine, s 7.328 prebivalci po popisu iz leta 2013.
Poglej Ahmed III. in Bosanski Petrovac
Cisterna bazilika
Cisterna bazilika (turško Yerebatan Sarnıcı – 'cisterna potopljena v zemljo'), je največja izmed več sto starodavnih cistern, ki ležijo pod mestom Carigrad (nekdanji Konstantinopel) v Turčiji.
Poglej Ahmed III. in Cisterna bazilika
Devlet II. Geraj
Devlet II.
Poglej Ahmed III. in Devlet II. Geraj
Ferman
Bajazida II., ki sta shranjena v cerkvi Svete Marije Mongolov v Istanbulu Ferman (turško ferman iz perzijskega فرمان, farmân, kar pomeni odločba ali ukaz) je uredba, odločba, pooblastilo ali uradno dovoljenje suverena (vladarja) v nekaterih islamskih državah, na primer v Osmanskem cesarstvu, Mogulskem imperiju in Iranu med vladanjem šaha Mohameda Reze Pahlavija.
Poglej Ahmed III. in Ferman
Hadži Halil Paša
Hadži Halil Paša (turško Hacı Halil Paşa) je bil veliki vezir Osmanskega cesarstva, * ni znano, † 1733, Kreta, Osmansko cesarstvo, zdaj Grčija.
Poglej Ahmed III. in Hadži Halil Paša
Hagija Irene
Hagija Irene (Αγία Ειρήνη) ali Hagia Eirene (v srednjeveški grščini Ἁγία Εἰρήνη, grška izgovorjava:, »Sveti mir«, Aya İrini), včasih znana tudi kot sveta Irene, je vzhodna pravoslavna cerkev v zunanjem dvorišču palače Topkapı v Carigradu.
Poglej Ahmed III. in Hagija Irene
Hagija Sofija
Hagija Sofija (grško Ναός τῆς Ἁγίας τοῦ Θεοῦ Σοφίας, turško Ayasofya, latinsko Sancta Sophia ali Sancta Sapientia), nekoč Cerkev svete Božje modrosti in zdaj uradno Velika mošeja Hagija Sofija je nekdanja patriarhalna bazilika in zdajšnja mošeja v turškem mestu Carigrad, nekdaj prestolnici Bizantinskega cesarstva Konstantinoplu (Carigradu).
Poglej Ahmed III. in Hagija Sofija
Hatice Sultan
Hatice Sultan, princesa Osmanskega cesarstva, je bila hčerka sultana Ahmeda III. (1703-1730) in soproga velikega vezirja Nevşehirli Damat İbrahim Paše.
Poglej Ahmed III. in Hatice Sultan
Karel XII. Švedski
Karel XII.
Poglej Ahmed III. in Karel XII. Švedski
Kiosk
kioski K67 iz 60-ih let se vračajo na ulice secesije (1923) v Las Palmas de Gran Canaria. Trajanov kiosk iz 1. stoletja pred našim štetjem na otoku Agilika v Egiptu Nemški vodnjak na hipodromu v Istanbulu Fortínov kiosk, Mehika Kiosk (perzijsko kūšk) je bil zgodovinsko gledano majhen vrtni paviljon, odprt na nekaterih ali vseh straneh, pogost v Perziji, na indijski podcelini in v Osmanskem cesarstvu od 13.
Poglej Ahmed III. in Kiosk
Kneževina Moldavija
Kneževina Moldavija, notranje avtonomna vladavina na ozemlju med Vzhodnimi Karpati in Dnjestrom, v obdobju 1360 – 1862.
Poglej Ahmed III. in Kneževina Moldavija
Konstantinopelski hipodrom
Središče Konstantinopla s hipodromom Kačji steber s Tutmozovin obeliskom v ozadju Podstavek Tutmozovega obeliska, na katerem Teodozij I. iz svoje lože zmagovalcu dirke podeljuje lovorjev venec Zidan obelisk Povorka cehov pred sultanom na konstantinopelskem hipodromu; osmanska miniatura iz zbirke ''Surname-i Vehbi'' Konstantinopelski hipodrom ali Konstantinov hipodrom je bil hipodrom in kulturno središče Konstantinopla, glavnega mesta Bizantinskega cesarstva.
Poglej Ahmed III. in Konstantinopelski hipodrom
Mahmud I.
Mahmud I. (osmansko turško محمود اول, turško I. Mahmud), znan tudi kot Gbavec, je bil od leta 1730 do 1754 sultan Osmanskega cesarstva.
Poglej Ahmed III. in Mahmud I.
Mehmed IV.
Mehmed IV. (osmansko turško: محمد رابع, Meḥmed-i rābi‘), pozan tudi kot Avci – Lovec, 19.
Poglej Ahmed III. in Mehmed IV.
Mustafa II.
Mustafa II. je bil od leta 1695 do 1703 sultan Osmanskega cesarstva, * 6. februar 1664, † 29. december 1703.
Poglej Ahmed III. in Mustafa II.
Mustafa III.
Mustafa III. (osmansko turško) je bil od leta 1757 do 1774 sultan Osmanskega cesarstva, * 28. januar 1717, Edirne, Osmansko cesarstvo, † 21. januar 1774, palača Topkapi Carigrad, Osmansko cesarstvo.
Poglej Ahmed III. in Mustafa III.
Odrinska palača
Odrinska palača (Edirne Sarayı) ali prej Nova cesarska palača (Saray-ı Cedid-i Amire) je nekdanja palača osmanskih sultanov v Odrinu, zgrajena v obdobju, ko je bilo mesto prestolnica cesarstva.
Poglej Ahmed III. in Odrinska palača
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Poglej Ahmed III. in Osmansko cesarstvo
Seznam sultanov Osmanskega cesarstva
Grb Osmanskega cesarstva Zastava Osmanskega cesarstva Sultani iz Osmanove dinastije so od leta 1299 do leta 1922 vladali obsežnemu Osmanskemu cesarstvu, ki se je na višku moči raztezalo od Madžarske na severu in Somalije na jugu in od Alžirije na zahodu do Iraka na vzhodu.
Poglej Ahmed III. in Seznam sultanov Osmanskega cesarstva
Silahdar Damat Ali Paša
Silahdar Damat Ali Paša (turško Silahdar Damat Ali Paşa) ali Silahdar Ali Paša je bil osmanski general in veliki vezir, * 1667, Iznik, Osmansko cesarstvo, † 5. avgust 1716, Petrovaradin, Srbija.
Poglej Ahmed III. in Silahdar Damat Ali Paša
Silahdar Findiklili Mehmed Aga
Silahdar Fındıklılı Mehmed Ağa je bil osmanski zgodovinar in pisatelj, ki je ustvarjal v vladavinah sultanov Mehmeda IV., Sulejmana II., Ahmeda II., Mustafe II. in Ahmeda III., * 7. december 1658, Carigrad, Osmansko cesarstvo, † okoli 1726/1627,Türkal 2013, str.
Poglej Ahmed III. in Silahdar Findiklili Mehmed Aga
Surname-i Vehbi
Ples Köçekov, miniatura iz rokopisa ''Surname-i Vehbi'' Surname-i Vehbi je bogato ilustriran rokopis iz 18.
Poglej Ahmed III. in Surname-i Vehbi
Valensov akvadukt
Valensov akvadukt je bil rimski sistem vodovodov, ki je oskrboval Konstantinopel, glavno mesto vzhodnega rimskega cesarstva.
Poglej Ahmed III. in Valensov akvadukt
Vlaška
Vlaška (romunsko Țara Românească, romunska cirilica Цѣра Румѫнѣскъ) je bila zgodovinska in geografska regija Romunije.
Poglej Ahmed III. in Vlaška
1. julij
1.
Poglej Ahmed III. in 1. julij
1673
1673 (MDCLXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Ahmed III. in 1673
1736
1736 (MDCCXXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Ahmed III. in 1736
30. december
30.
Poglej Ahmed III. in 30. december