Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Kneževina Moldavija

Index Kneževina Moldavija

Kneževina Moldavija, notranje avtonomna vladavina na ozemlju med Vzhodnimi Karpati in Dnjestrom, v obdobju 1360 – 1862.

Kazalo

  1. 107 odnosi: Aškenazi, Ahmed III., Aleksander I. Moldavski, Avstrijsko cesarstvo, Avtonomija, Azov, Štefan III. Moldavski, Črno morje, Bajazid II., Balkan, Beneška republika, Besarabija, Bitka pri mestu Vaslui, Bogdan I. Moldavski, Brandenburg (volilna kneževina), Budžak, Budim, Bukarešta, Bukovina, Delitve Poljske, Dnester, Donava, Državni udar, Drugo obleganje Dunaja, Fanarioti, Fevd, Filikí Etería, Francija, Galicija, Grška osamosvojitvena vojna, Habsburška monarhija, Habsburžani, Hetman, Iași, Ivan Zapolja, János Hunyadi, Jurij Duka, Jurij Gika, Karel I. Ogrski, Karel I. Romunski, Karpati, Kazimir IV. Poljski, Kneževina Transilvanija, Konstantin Șerban, Konstantinopel, Kozaki, Krakov, Kraljevina Sardinija, Krimska vojna, Krimski kanat, ... Razširi indeks (57 več) »

Aškenazi

Številčna zastopanost Aškenazov leta 1881 v Evropi. Aškenazi (hebrejsko אַשְכְּנַזִים, v prevodu: »Nemci«) so judovska etnična skupina, katere predniki izvirajo z območja severne, zahodne in vzhodne Evrope iz časa zgodnjega srednjega veka.

Poglej Kneževina Moldavija in Aškenazi

Ahmed III.

Ahmed III. je bil od leta 1703 do 1730 sultan Osmanskega cesarstva in kalif Osmanskega kalifata, * 30. december 1673, Hacıoğlu Pazarcık, Osmansko cesarstvo, † 1. julij 1736, Konstantinopel, Osmansko cesarstvo.

Poglej Kneževina Moldavija in Ahmed III.

Aleksander I. Moldavski

Aleksander I. Moldavski ali Aleksander Dobri (romunsko Alexandru cel Bun), knez Moldavije, † 1. januar 1432.

Poglej Kneževina Moldavija in Aleksander I. Moldavski

Avstrijsko cesarstvo

Avstrijsko cesarstvo je bila država, ki je obstajala od leta 1804 do leta 1867.

Poglej Kneževina Moldavija in Avstrijsko cesarstvo

Avtonomija

Avtonomíja (grško Auto-Nomos - nomos pomeni »zakon«: ki si sam/a določa svoj zakon) je pravica do samoupravljanja.

Poglej Kneževina Moldavija in Avtonomija

Azov

Azov (italic, Azov) je mesto v Rostovski oblasti Ruske federacije, ki leži v delti reke Don, približno 7 km od Azovskega morja, ki se imenuje po njem.

Poglej Kneževina Moldavija in Azov

Štefan III. Moldavski

Štefan III.

Poglej Kneževina Moldavija in Štefan III. Moldavski

Črno morje

Satelitska slika Črnega morja, posneta z NASA MODIS sličica Čŕno mórje je celinsko morje, ki ga na severu, vzhodu in zahodu omejuje Evropa, na jugu pa Anatolija.

Poglej Kneževina Moldavija in Črno morje

Bajazid II.

Bajazid II., sultan Osmanskega cesarstva od leta 1481 do 1512, * 3. december 1447, Dimetoka, Osmansko cesarstvo, † 26. maj 1512, Büyükçekmece, Osmansko cesarstvo.

Poglej Kneževina Moldavija in Bajazid II.

Balkan

Balkanski polotok, če se za mejo uporabi rečna mreža. Politični zemljevid Balkana 1891 Politični zemljevid Balkana 1991 Balkan je zgodovinsko in politično ime, ki opisuje jugovzhodno Evropo.

Poglej Kneževina Moldavija in Balkan

Beneška republika

Beneška republika (beneško Serenìssima Repùblica Vèneta, latinsko Venetiarum Res Publica) je bila mestna država, osnovana v 9.

Poglej Kneževina Moldavija in Beneška republika

Besarabija

Ukrajine Zemljevid Besarabije; vir: Charles Upson Clark (1927): ''Bessarabia, Russia and Roumania on the Black Sea'' Besarabija (gagavsko Besarabija, romunsko Basarabia, ukrajinsko Бессарабія, Bessarabija) je zgodovinska regija v vzhodni Evropi, omejena z rekama Dnester na vzhodu in Prut na zahodu.

Poglej Kneževina Moldavija in Besarabija

Bitka pri mestu Vaslui

Bitka pri mestu Vaslui ali bitka pri Podul Înalt (Visokem mostu), 10. januarja 1475, med moldavskim knezom Štefanom Velikim in rumelijskim beglerbegom Hadân Suleiman pašo, pri Podul Înalt (Visokem mostu) v bližini mesta Vaslui v kneževini Moldaviji.

Poglej Kneževina Moldavija in Bitka pri mestu Vaslui

Bogdan I. Moldavski

Bogdan I. Moldavski ali Bogdan Ustanovitelj (romunsko Bogdan I ali Bogdan Întemeietorul) je bil prvi neodvisni vladar (vojvoda) Moldavije, ki je vladal od leta 1363 do 1367, * 1306, † 1367, Rădăuţi.

Poglej Kneževina Moldavija in Bogdan I. Moldavski

Brandenburg (volilna kneževina)

Grb Brandenburga od leta 1170 Brandenburg, volilna kneževina z matičnim ozemljem v mejni grofiji Brandenburg med Labo in Odro; kasneje se je močno razširila, predvsem proti vzhodu.

Poglej Kneževina Moldavija in Brandenburg (volilna kneževina)

Budžak

Budžak (ukrajinsko Буджак, Budžak, romunsko Bugeac, gagauško Bucak), do leta 1812 južni del Besarabije, je zgodovinska regija v sedanji Ukrajini in Moldovi.

Poglej Kneževina Moldavija in Budžak

Budim

Budim (madžarsko Buda, nemško Ofen, prekmursko Büdin, turško Budin) je zahodni del Budimpešte na desni obali Donave.

Poglej Kneževina Moldavija in Budim

Bukarešta

Bukarešta (romunsko București) je glavno mesto in kulturno, gospodarsko središče Romunije.

Poglej Kneževina Moldavija in Bukarešta

Bukovina

Bukovina je zgodovinska regija srednje Evrope,Klaus Peter Berger,, Kluwer Law International, 2010, p. 132 razdeljena med Romunijo in Ukrajino, na severnih pobočjih osrednjevzhodnih Karpatov in sosednjih planot.

Poglej Kneževina Moldavija in Bukovina

Delitve Poljske

Rusija, Prusija in Avstrija so si ozemlje poljsko-litovske skupnosti delile trikrat.

Poglej Kneževina Moldavija in Delitve Poljske

Dnester

Dnester (ukrajinsko Дністе́р, romunsko Nistru, grško,Strabon, Geografija, ii. včasih tudi, latinsko ali) je reka v vzhodni Evropi.

Poglej Kneževina Moldavija in Dnester

Donava

Donava je druga najdaljša evropska reka (za Volgo), ki izvira v Schwarzwaldu na jugozahodu Nemčije (v zvezni deželi Baden-Württemberg), nakar teče 2860 kilometrov proti vzhodu/jugovzhodu do izliva v severni del Črnega morja na meji med Romunijo in Ukrajino.

Poglej Kneževina Moldavija in Donava

Državni udar

Tajskem leta 2006. Držávni udár ali púč je hitra, nasilna sprememba oblasti.

Poglej Kneževina Moldavija in Državni udar

Drugo obleganje Dunaja

Bitka pri Dunaju (osmansko turško Beç Ḳalʿası Muḥāṣarası) 12.

Poglej Kneževina Moldavija in Drugo obleganje Dunaja

Fanarioti

Fanarioti so bili v Osmanskem imperiju po večini grško govoreči prebivalci mestne četrti Carigrada, ki se je imenovala Fanar.

Poglej Kneževina Moldavija in Fanarioti

Fevd

Frideriku I. Fevd je oblika svobodnega zájma, po katerem je fevdalizem dobil svoje ime.

Poglej Kneževina Moldavija in Fevd

Filikí Etería

Filikí Eteria, Prijateljsko društvo, Društvo prijateljev, Društvo tovarišev ali pa Heterija prijateljev je bilo ustanovljeno leta 1814 v Odesi.

Poglej Kneževina Moldavija in Filikí Etería

Francija

Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.

Poglej Kneževina Moldavija in Francija

Galicija

Galicija (rusinsko Галич) je zgodovinska pokrajina na severnih obronkih Karpatov in Beskidov, ki si jo danes delita Poljska in Ukrajina, dotika pa se Slovaške in tudi Romunije.

Poglej Kneževina Moldavija in Galicija

Grška osamosvojitvena vojna

Grška osamosvojitvena vojna (tudi grška revolucija) je bila uspešna vojna, ki jo je Grčija s svojimi zaveznicami med letoma 1821 in 1831 bojevala za pridobitev neodvisnosti izpod oblasti Osmanskega cesarstva.

Poglej Kneževina Moldavija in Grška osamosvojitvena vojna

Habsburška monarhija

Habsburška monarhija ali Avstrijska monarhija je poimenovanje za vladavino avstrijskih Habsburžanov, v kateri je oseba monarha povezovala avstrijske dedne dežele, kraljevino Češko, kraljevino Ogrsko ter nekatera ozemlja na Nizozemskem in v Severni Italiji.

Poglej Kneževina Moldavija in Habsburška monarhija

Habsburžani

Habsburžani so bili ena najstarejših in največjih vladarskih dinastij v Evropi.

Poglej Kneževina Moldavija in Habsburžani

Hetman

Hetman je politični naslov iz Srednje in Vzhodne Evrope, ki so ga v preteklosti podeljevali vojaškim poveljnikom.

Poglej Kneževina Moldavija in Hetman

Iași

Iași (Jaš), je največje mesto v vzhodni Romuniji in središče okraja Iași v zgodovinski pokrajini Moldaviji.

Poglej Kneževina Moldavija in Iași

Ivan Zapolja

Ivan I. Zapolja (madžarsko: Zápolya János ali Szapolyai János), transilvanski vojvoda in knez, od leta 1528 do 1540 tudi kralj južnega dela Ogrske, ki ga je zasedlo Osmansko cesarstvo, * 2. februar 1487, Szepesvár, Ogrsko kraljestvo, (sedaj Spišski hrad, Slovaška), 22.

Poglej Kneževina Moldavija in Ivan Zapolja

János Hunyadi

‎ János Hunyadi (v slovenščini tudi Ivan Hunyadi, madžarsko Hunyadi János, nemško Johann Hunyadi, romunsko Iancu ali Ioan (Corvinus) de Hunedoara, srbsko Јанко Сибињанин/Janko Sibinjanin, srednjeveško latinsko Ioannes Corvinus), * okoli 1387, grad Hunyad/Hunedoara, † 11.

Poglej Kneževina Moldavija in János Hunyadi

Jurij Duka

Jurij Duka (romunsko Gheorghe Duca, grško) je bil od septembra 1665 do januarja 1684 trikrat knez Moldavije in od leta 1673 do novembra 1678 knez Vlaške, * ni znano, † 1685.

Poglej Kneževina Moldavija in Jurij Duka

Jurij Gika

Jurij Gika (romunsko Gheorghe Ghika, albansko Gjergj Gjika), ustanovitelj dinastije Gika, je bil leta 1658–1659 knez Moldavije in leta 1659–1660 knez Vlaške, * 3. marec 1600, Köprülü, Rumelija, Osmansko cesarstvo, † 2. november 1664.

Poglej Kneževina Moldavija in Jurij Gika

Karel I. Ogrski

Karel I. Ogrski tudi Karel Robert, ogrski in hrvaški kralj, * 1288, Neapelj, † 16. julij 1342, Visegrád.

Poglej Kneževina Moldavija in Karel I. Ogrski

Karel I. Romunski

Karel I. Romunski, romunski kralj, * 20. april 1839, Sigmaringen, †, Sinaia.

Poglej Kneževina Moldavija in Karel I. Romunski

Karpati

Karpati so gorovje v Srednji in Vzhodni Evropi, ki se v loku razteza od Češke na severozahodu preko Slovaške, Poljske, Madžarske in Ukrajine do Romunije in Srbije na jugu.

Poglej Kneževina Moldavija in Karpati

Kazimir IV. Poljski

Kazimir IV.

Poglej Kneževina Moldavija in Kazimir IV. Poljski

Kneževina Transilvanija

Kneževina Transilvanija, tudi Sedmograška, notranje avtonomna vladavina na Balkanu v obdobju 1570 – 1867.

Poglej Kneževina Moldavija in Kneževina Transilvanija

Konstantin Șerban

Konstantin Şerban je bil od leta 1654 do 1658 knez Vlaške in leta 1659 in 1661 knez Moldavije, * ni znano, † 1682, Poljska.

Poglej Kneževina Moldavija in Konstantin Șerban

Konstantinopel

Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).

Poglej Kneževina Moldavija in Konstantinopel

Kozaki

Ilja Repin med letoma 1880 in 1891. Kozáki je naziv za skupino več ljudi, ki živijo na južnih stepah Vzhodne Evrope in Azijske Rusije, ki so poznani po samozadostnosti in vojaški spretnosti, še posebej v konjeništvu.

Poglej Kneževina Moldavija in Kozaki

Krakov

Krakov je eno najstarejših, drugo največje in z več vidikov tudi drugo najpomembnejše mesto na Poljskem ter glavno mesto Malopoljskega vojvodstva.

Poglej Kneževina Moldavija in Krakov

Kraljevina Sardinija

Zemljevid Piemontsko-sardinskega kraljestva Kraljevina Sardinija je vladala na istoimenskem otoku od leta 1297 do leta 1861, ko je skupaj z ostalimi deli Italije postala Kraljevina Italija.

Poglej Kneževina Moldavija in Kraljevina Sardinija

Krimska vojna

Krimska vojna je bila vojna, ki je sredi 19. stoletja potekala med Ruskim imperijem in Združenim kraljestvom, Francijo, Osmanskim cesarstvom in Kraljevino Sardinijo.

Poglej Kneževina Moldavija in Krimska vojna

Krimski kanat

Krimski kanat (ali kaganat; mongolsko Крымын ханлиг, Krimin hanlig, krimsko tatarsko/turško Qırım Hanlığı, Къырым Ханлыгъы, قرمخانلغى ali Qırım Yurtu, Къырым Юрту, قرميورتى, rusko Крымское ханство, Krimskoje hanstvo, ukrajinsko Кримське ханство, Krimśke hanstvo, poljsko Chanat Krymski) je bila od leta 1478 do 1774 turška vazalna država Osmanskega cesarstva in najdlje živeči turški kanat, ki je nasledil Zlato hordo.

Poglej Kneževina Moldavija in Krimski kanat

Kučukkajnarški mir

Kučukkajnarški mir (rusko Кючу́к-Кайнарджи́йский мир, Kjučuk-Kajnardžijski mir, turško Küçük Kaynarca Antlaşması) je bila mirovna pogodba, ki sta jo 21.

Poglej Kneževina Moldavija in Kučukkajnarški mir

Ludvik I. Ogrski

Ludvik I., Veliki, ogrski in hrvaški kralj, poljski kralj, * 5. marec 1326, Visegrád, † 10. september 1382, Nagyszombat.

Poglej Kneževina Moldavija in Ludvik I. Ogrski

Matej Basarab

Matej Basarab (romunsko Matei Basarab) je bil od leta 1632 do 1654 vlaški knez, * 1580, Brâncoveni, Oltenija, † 9. april 1654, Târgoviște.

Poglej Kneževina Moldavija in Matej Basarab

Matija Korvin

Matija Hunyadi, poznan kot Matija Korvin (madžarsko Hunyadi Mátyás, romunsko Matia Corvin), ogrski (madžarski) kralj, češki kralj, avstrijski vojvoda, * 23. februar 1443, Kolozsvár, Sedmograška (današnji romunski Cluj-Napoca), † 26. april 1490, Dunaj.

Poglej Kneževina Moldavija in Matija Korvin

Mehmed II. Osvajalec

Mehmed II., bolj znan kot Mehmed Osvajalec (turško Fatih Sultan Mehmet), je bil sultan Osmanskega cesarstva, ki je vladal od avgusta 1444 do septembra 1446 in ponovno od februarja 1451 do maja 1481, * 30. marec 1432, † 3. maj 1481.

Poglej Kneževina Moldavija in Mehmed II. Osvajalec

Mehmed IV.

Mehmed IV. (osmansko turško: محمد رابع, Meḥmed-i rābi‘), pozan tudi kot Avci – Lovec, 19.

Poglej Kneževina Moldavija in Mehmed IV.

Mengli I. Geraj

Mengli I. Geraj (krimsko tatarsko I Meñli Geray, ۱منكلى كراى, turško ‎ I. Mengli Giray, rusko Менгли I Герай, Mengli I Geraj, ukrajinsko Менґлі I Ґерай, Mengli I Geraj) je bil leta 1466, 1469–1475 in 1478–1515 kan Krimskega kanata, * 1445, † 17.

Poglej Kneževina Moldavija in Mengli I. Geraj

Mihael Hrabri

Mihael Hrabri (ali) je bil knez Vlaške (1593–1601) in Moldavije (1600) in de facto vladar Transilvanije (1599–1600), * 1558, Târgul de Floci, Vlaška, † 9. avgust 1601, Câmpia Turzii, Transilvanija.

Poglej Kneževina Moldavija in Mihael Hrabri

Mircea I. Vlaški

Mircea I. ali Mircea Starejši (romunsko Mircea cel Bătrân, Starejši) je bil od leta 1418 do svoje smrti vlaški knez, * 1355, † 31. januar 1418.

Poglej Kneževina Moldavija in Mircea I. Vlaški

Napoleonske vojne

Napoleonske vojne je naziv za niz vojn, ki so potekale v času vladanja Napoleona Bonaparta v Franciji.

Poglej Kneževina Moldavija in Napoleonske vojne

Nikolaj I. Ruski

Nikolaj I. Ruski oziroma Nikolaj Pavlovič (rusko Николай Павлович), ruski car, poljski kralj, * 6. julij (25. junij, ruski koledar) 1796, Carsko selo pri Sankt Peterburgu, † 2. marec (18. februar) 1855, Sankt Peterburg.

Poglej Kneževina Moldavija in Nikolaj I. Ruski

Ogrska

Kraljevina Ogrska (ali Ungarie) je bila monarhija v Srednji Evropi, ki je obstajala od srednjega veka do sredine 20.

Poglej Kneževina Moldavija in Ogrska

Osmansko cesarstvo

Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.

Poglej Kneževina Moldavija in Osmansko cesarstvo

Papež Gregor XI.

Gregor XI., rojen kot Pierre Roger de Beaufort je bil katoliški papež; * 1329 grad Maumont (Limousin, okraj Rosiers d'Égletons, Francosko kraljestvo, danes: Francija); † 27. marec 1378, Rim (Italija, Papeška država – danes Vatikan).

Poglej Kneževina Moldavija in Papež Gregor XI.

Papež Urban V.

Urban V., rojen kot Guillaume de Grimoard je bil katoliški benediktinski opat, papež in blaženec; *1310, grad Grizac, (Gévaudan, Le Pont-de-Montvert Languedoc, Francosko kraljestvo; danes: Francija); † 19. december 1370, Avignon (Provansa, Papeška država – danes Francija).

Poglej Kneževina Moldavija in Papež Urban V.

Peter Veliki

Peter I. Veliki (tudi Peter I. Aleksejevič), ruski car, * 9. junij (30. maj, ruski koledar) 1672,.

Poglej Kneževina Moldavija in Peter Veliki

Protektorat

(iz lat.) skrbnistvo; pos.

Poglej Kneževina Moldavija in Protektorat

Protestantizem

Protestantizem je krščansko gibanje, ki priznava Sveto pismo za edino avtoriteto in se je v času reformacije v srednji do pozni renesansi v Evropi odcepilo od rimskokatoliške cerkve.

Poglej Kneževina Moldavija in Protestantizem

Prusija

Različna ozemlja in vladavine z imenom Prusija so podane v Prusija (razločitev) Prusija, monarhija brandenburških Hohenzollerjev, od leta 1918 republika (Freistaat) v okviru Weimarske republike.

Poglej Kneževina Moldavija in Prusija

Prut

Prut je 953 km dolga reka, ki izvira v Karpatih v Ukrajini pod najvišjo ukrajinsko goro Goverlo, sprva vijuga po Ukrajini proti severu, nato se obrne proti jugu, 31 km njenega toka je na meji z Romunijo, nato pa v dolžini kar 711 km tvori celotno mejo med Romunijo in Moldavijo oziroma zgodovinsko gledano med staro romunsko pokrajino (zahodno) Moldavijo in Besarabijo vse do svojega izliva v Donavo pri Reni.

Poglej Kneževina Moldavija in Prut

Radu Mihnea

Radu Mihnea je bil knez Vlaške, ki je vladal od septembra 1601 do marca 1602, od marca do maja 1611, od septembra 1611 do avgusta 1616 in od avgusta 1620 do avgusta 1623, in knez Moldavije od leta 1616 do 1619 in 1623 do 1626, * 1585 ali 1586, Istanbul, † 1626, Vlaška.

Poglej Kneževina Moldavija in Radu Mihnea

Republika obeh narodov

Republika obeh narodov je bila zvezna država, ki je združevala Kraljevino Poljsko in Veliko litovsko kneževino na območju današnje Belorusije, Litve, Poljske, večinoma Ukrajine ter deloma Latvije in zahodne Rusije.

Poglej Kneževina Moldavija in Republika obeh narodov

Rimskokatoliška cerkev

Bazilika svetega Petra, Vatikan Petru ključe nebeškega kraljestva Rimskokatoliška cerkev, tudi Rimokatoliška cerkev, Katoliška cerkev ali samo Cerkev, s kratico RKC je krščanska Cerkev v polnem občestvu z rimskim škofom, trenutno papežem Frančiškom.

Poglej Kneževina Moldavija in Rimskokatoliška cerkev

Romunija

Romunija je suverena država v jugovzhodni Evropi.

Poglej Kneževina Moldavija in Romunija

Ruski imperij

Rúski impêrij (sodobno; starejše Россійская Имперія, in tudi sodobno, ali) je bila država, ki je obstajala med letoma 1721 in 1917.

Poglej Kneževina Moldavija in Ruski imperij

Rusko carstvo

Za čas pred letom 1547 glej Moskovska velika kneževina, za čas po letu 1721 glej Ruski imperij.

Poglej Kneževina Moldavija in Rusko carstvo

Rusko-turška vojna (1710–1711)

Rusko-turška vojna (1710-1711), po glavnem dogodku vojne znana tudi kot prutska kampanja, je izbruhnila kot posledica poraza Švedske v bitki z Ruskim carstvom pri Poltavi in bega ranjenega Karla XII. Švedskega in njegovega velikega spremstva v osmansko trdnjavo Bender.

Poglej Kneževina Moldavija in Rusko-turška vojna (1710–1711)

Rusko-turška vojna (1787–1792)

Rusko-turška vojna (1787-1792) je bila neuspel poskus Omanskega cesarstva, da bi ponovno osvojilo ozemlje, ki ga je izgubilo v prejšnji rusko-turški vojni (1768–1774).

Poglej Kneževina Moldavija in Rusko-turška vojna (1787–1792)

Rusko-turška vojna (1806–1812)

Rusko-turška vojna (1806–1812) se je začela z ruskim napadom na Moldavijo in Vlaško in se končala z rusko zmago; Ruski imperij je pridobil Besarabijo.

Poglej Kneževina Moldavija in Rusko-turška vojna (1806–1812)

Rusko-turška vojna (1828–1829)

Rusko-turška vojna (1828–1829) se je pričela z grško osamosvojitveno vojno in se končala s popolno rusko zmago.

Poglej Kneževina Moldavija in Rusko-turška vojna (1828–1829)

Samostan v Suceviți

Samostan je pravoslavni samostan v severovzhodnem delu Romunije v bližini reke Sucevița v vasi Sucevița, 18 km oddaljene od mesta Rădăuți, okrožje Suceava.

Poglej Kneževina Moldavija in Samostan v Suceviți

Seznam cerkva, ki jih je ustanovil Štefan III. Moldavski

Štefan III. Moldavski (ali Štefan Veliki), moldavski knez, je kot donator ustanovil številne pravoslavne cerkve in samostane.

Poglej Kneževina Moldavija in Seznam cerkva, ki jih je ustanovil Štefan III. Moldavski

Sigismund I. Poljski

Sigismund I. Poljski ali Sigismund I. Stari (poljsko Zygmunt I Stary, litovsko Žygimantas II Senasis) je bil od leta 1506 do svoje smrti kralj Poljske in veliki knez Litve, * 1. januar 1467, Kozienice, Poljska, † 1. april 1548, Krakov, Poljska.

Poglej Kneževina Moldavija in Sigismund I. Poljski

Sigismund III. Poljski

Sigismund III.

Poglej Kneževina Moldavija in Sigismund III. Poljski

Simion Movilă

Simion (Simon) Movila (romunsko Simion Movilă) je bil bojar iz družine Movileşti, ki je v Vlaški vladal od leta 1600-1601 in 1602 in v Moldaviji od 10.

Poglej Kneževina Moldavija in Simion Movilă

Suceava

Suceava (nemško Suczawa, Sotschen, madžarsko Szucsáva, ukrajinsko in rusko Сучава/Sutschawa, poljsko Suczawa) je največje mesto in sedež okrožja Suceava, ki leži v zgodovinski regiji Bukovina v severovzhodni Romuniji.

Poglej Kneževina Moldavija in Suceava

Sulejman I.

Sulejman I. (najpogosteje Kanuni Sultan Süleyman), deseti sultan Osmanskega cesarstva, * 6. november 1494, † 5./6. september 1566.

Poglej Kneževina Moldavija in Sulejman I.

Taganrog

Taganrog je mesto ob severni obali Azovskega morja, zahodno od ustja reke Don, v Rostovski oblasti v Rusiji.

Poglej Kneževina Moldavija in Taganrog

Tatari

Tatari so turško ljudstvo, ki živi v Ruski federaciji, v Povolžju (avtonomni republiki Tatarstan, Baškortostan in sosednja območja) ter v Sibiriji.

Poglej Kneževina Moldavija in Tatari

Tevtonski viteški red

Red tevtonskih vitezov bolnišnice svete Marije Jeruzalemske (ali Deutscher Orden), znan še kot nemški viteški red, križniki, tevtonski vitezi je bil nekdaj katoliški viteški red, ki je bil ustanovljen v Sveti deželi med tretjo križarsko vojno, danes pa je zgolj katoliški verski red.

Poglej Kneževina Moldavija in Tevtonski viteški red

Timur Lenk

Timur (perzijsko تیمور‎‎, Timūr, čagatajsko Temür, uzbeško Temur), zgodovinsko znan kot Tamerlan (perzijsko تيمور لنگ‎‎, Timūr(-e) Lang, kar pomeni Železni Hromec ali Železni Šepavec), znan tudi kot Temur, Tajmur, Timurlenk, Timur i Leng, Tamburlajn ali Tajmur-e-Lang, je bil turško-mongolski osvajalec in ustanovitelj Timuridskega cesarstva v Perziji in Srednji Aziji.

Poglej Kneževina Moldavija in Timur Lenk

Transilvanija

Zemljevid Romunije s Transilvanijo. Regije Banat, Crișana in Maramureș občasno dodajajo Transilvaniji Transilvanija (tudi Sedmograška ali Erdeljsko, romunsko Transilvania oziroma Ardeal, madžarsko Erdély, romsko Ardyalo, nemško Siebenbürgen) je pokrajina, ki zavzema zahodni in osrednji del današnje Romunije.

Poglej Kneževina Moldavija in Transilvanija

Ukrajina

Ukrajina je država v Vzhodni Evropi.

Poglej Kneževina Moldavija in Ukrajina

Uzbeg kan

Mohammed Öz Beg (mongolsko Өзбег, Özbeg), bolj znan kot Uzbeg ali Özbeg je bil kan Modre in Zlate horde, ki je vladal od leta 1313 do 1341, * 1282, † 1341.

Poglej Kneževina Moldavija in Uzbeg kan

Vazal

Vazal je zgodovinski naziv, ki se uporablja za spremljevalca, ki se je zavezal, da bo svojemu močnemu zaščitniku zvest do konca življenja.

Poglej Kneževina Moldavija in Vazal

Visoka porta

Visoka porta v turških časih Visoka porta leta 2006 Visoka porta (turško: bâb-i-âlî) ali samo porta je naziv, ki se je v evropskih diplomatskih krogih uporabljal za Osmansko cesarstvo in divan (državni svet), pisarno velikega vezirja ali vlado Osmanskega cesarstva.

Poglej Kneževina Moldavija in Visoka porta

Vlaška

Vlaška (romunsko Țara Românească, romunska cirilica Цѣра Румѫнѣскъ) je bila zgodovinska in geografska regija Romunije.

Poglej Kneževina Moldavija in Vlaška

Vlad III. Drakula

Vlad III.

Poglej Kneževina Moldavija in Vlad III. Drakula

Vladislav II. Poljski

Vladislav II.

Poglej Kneževina Moldavija in Vladislav II. Poljski

Volilni knez

Volilni knez ali princ elektor Svetega rimskega cesarstva (nemško: Kurfürst, mn. Kurfürsten, latinsko: princeps elector imperii ali elector) je bil naziv članov volilnega zbora Svetega rimskega cesarstva, ki je izbiral cesarja.

Poglej Kneževina Moldavija in Volilni knez

Vzhodna pravoslavna cerkev

Pravoslávje spada med tri večje veje krščanstva.

Poglej Kneževina Moldavija in Vzhodna pravoslavna cerkev

Zahodni svet

NeznanoIndeks človekovega razvoja (HDI) rangira države po življenjskem standardu in drugih kazalcih; danes so kot Zahodni svet največkrat označene visoko razvite države, tu zaznamovane z zeleno barvo Zahodni svet (tudi Zahodna civilizacija ali Zahod) je širok pojem, ki odvisno od svojega miselnega oziroma zgodovinskega konteksta pomeni različna kulturno pogojena okolja.

Poglej Kneževina Moldavija in Zahodni svet

Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske

Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske (tudi Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska) obsega dežele Anglijo, Škotsko, Wales in Severno Irsko na otoku Velika Britanija, ki leži takoj za severozahodno obalo celinske Evrope in je obkrožen s Severnim morjem, Rokavskim prelivom in Atlantskim oceanom.

Poglej Kneževina Moldavija in Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske

Zgodovina Poljske v času dinastije Jageloncev

Zgodovina Poljske v času dinastije Jageloncev (1386-1572) Dinastija Jageloncev je vladala Poljski in veliki kneževini Litvi v obdobju 1386-1572.

Poglej Kneževina Moldavija in Zgodovina Poljske v času dinastije Jageloncev

Zlata horda

Zlata horda (mongolsko Алтан Орд, Altan Ord, kazaško Алтын Орда, Altın Orda, tatarsko Алтын Урда, Altın Urda, rusko Золотая Орда, Zolotaja Orda, ukrajinsko Золота Орда, Zolota Orda) je bil prvotno mongolski in od 13.

Poglej Kneževina Moldavija in Zlata horda

1360

1360 (MCCCLX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.

Poglej Kneževina Moldavija in 1360

1862

1862 (MDCCCLXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.

Poglej Kneževina Moldavija in 1862

, Kučukkajnarški mir, Ludvik I. Ogrski, Matej Basarab, Matija Korvin, Mehmed II. Osvajalec, Mehmed IV., Mengli I. Geraj, Mihael Hrabri, Mircea I. Vlaški, Napoleonske vojne, Nikolaj I. Ruski, Ogrska, Osmansko cesarstvo, Papež Gregor XI., Papež Urban V., Peter Veliki, Protektorat, Protestantizem, Prusija, Prut, Radu Mihnea, Republika obeh narodov, Rimskokatoliška cerkev, Romunija, Ruski imperij, Rusko carstvo, Rusko-turška vojna (1710–1711), Rusko-turška vojna (1787–1792), Rusko-turška vojna (1806–1812), Rusko-turška vojna (1828–1829), Samostan v Suceviți, Seznam cerkva, ki jih je ustanovil Štefan III. Moldavski, Sigismund I. Poljski, Sigismund III. Poljski, Simion Movilă, Suceava, Sulejman I., Taganrog, Tatari, Tevtonski viteški red, Timur Lenk, Transilvanija, Ukrajina, Uzbeg kan, Vazal, Visoka porta, Vlaška, Vlad III. Drakula, Vladislav II. Poljski, Volilni knez, Vzhodna pravoslavna cerkev, Zahodni svet, Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske, Zgodovina Poljske v času dinastije Jageloncev, Zlata horda, 1360, 1862.