Kazalo
56 odnosi: Akkermanska konvencija, Alba Iulia, Aleksander I. Moldavski, Avstrijsko-turška vojna (1527–1528), Avstrijsko-turška vojna (1593–1605), Štefan III. Moldavski, Črnovice, Besarabija, Bitka na Kosovskem polju (1448), Bitka pri mestu Vaslui, Bogdan Hmelnicki, Budžak, Bukovina, Devlet II. Geraj, Dimitrij Cantemir, Drugo obleganje Dunaja, Fanarioti, Fetih I. Geraj, Filikí Etería, Francesco Bartolomeo Rastrelli, Freska, Gagauzi, Gazi II. Geraj, Grigorij Potemkin, Habsburška Srbija (1788–1792), Hetman, Ivan I. Albert, Ivan Mazepa, Jagelonci, Kneževina Transilvanija, Komrat, Kozaški hetmanat, Mehmed II. Osvajalec, Meniška skupnost na gori Atos, Mihail Dmitrijevič Gorčakov, Mustafa III., Nova Rusija, Obleganje Kamjanca-Podolskega (1672), Odrinski sporazum (1568), Omer paša Latas, Peter IV. Rareš, Pilip Orlik, Potop (zgodovina), Prutski mir, Prvo obleganje Dunaja, Romunija, Rusko-turška vojna (1710–1711), Selim III., Sigismund I. Poljski, Suceava, ... Razširi indeks (6 več) »
Akkermanska konvencija
Akkermanska konvencija, podpisana 25.
Poglej Kneževina Moldavija in Akkermanska konvencija
Alba Iulia
Alba Iulia (nemško Karlsburg ali Carlsburg, pred tem Weißenburg, madžarsko Gyulafehérvár, latinsko Apulum, osmansko turško Erdel Belgradı ali Belgrad-ı Erdel) je mesto v zahodni osrednji Romuniji in sedež okraja Alba.
Poglej Kneževina Moldavija in Alba Iulia
Aleksander I. Moldavski
Aleksander I. Moldavski ali Aleksander Dobri (romunsko Alexandru cel Bun), knez Moldavije, † 1. januar 1432.
Poglej Kneževina Moldavija in Aleksander I. Moldavski
Avstrijsko-turška vojna (1527–1528)
Avstrijsko-turška vojna (1527-1528) ali ogrska kampanja je bila vojna avstrijskega nadvojvode in ogrskega in češkega kralja Ferdinanda I. Habsburškega z Osmanskim cesarstvom.
Poglej Kneževina Moldavija in Avstrijsko-turška vojna (1527–1528)
Avstrijsko-turška vojna (1593–1605)
Dolga turška vojna (nemško Langer Türkenkrieg, turško 1593-1606 Osmanlı-Avusturya Savaşı) ali trinajstletna vojna je bila vojna med Habsburško monarhijo in Osmanskim cesarstvom za oblast v Vlaški, Transilvaniji in Moldaviji.
Poglej Kneževina Moldavija in Avstrijsko-turška vojna (1593–1605)
Štefan III. Moldavski
Štefan III.
Poglej Kneževina Moldavija in Štefan III. Moldavski
Črnovice
Kopija listine s prvo pisno omembo Črnovic iz leta 1408 Vlaški ali Majhni Moldaviji) Črnovice (glej tudi druga imena) je mesto na jugozahodu Ukrajine na obeh bregovih zgornjega toka reke Prut.
Poglej Kneževina Moldavija in Črnovice
Besarabija
Ukrajine Zemljevid Besarabije; vir: Charles Upson Clark (1927): ''Bessarabia, Russia and Roumania on the Black Sea'' Besarabija (gagavsko Besarabija, romunsko Basarabia, ukrajinsko Бессарабія, Bessarabija) je zgodovinska regija v vzhodni Evropi, omejena z rekama Dnester na vzhodu in Prut na zahodu.
Poglej Kneževina Moldavija in Besarabija
Bitka na Kosovskem polju (1448)
Druga bitka na Kosovskem polju (madžarsko második rigómezei csata, turško İkinci Kosova Savaşı) 17.-20.
Poglej Kneževina Moldavija in Bitka na Kosovskem polju (1448)
Bitka pri mestu Vaslui
Bitka pri mestu Vaslui ali bitka pri Podul Înalt (Visokem mostu), 10. januarja 1475, med moldavskim knezom Štefanom Velikim in rumelijskim beglerbegom Hadân Suleiman pašo, pri Podul Înalt (Visokem mostu) v bližini mesta Vaslui v kneževini Moldaviji.
Poglej Kneževina Moldavija in Bitka pri mestu Vaslui
Bogdan Hmelnicki
Bogdan Zinovij Mihajlovič Hmelnicki je bil rusinski plemič in hetman Zaporoških kozakov, * okoli 1595, Subotiv, Krona kraljevine Poljske, † 6. avgust 1657.
Poglej Kneževina Moldavija in Bogdan Hmelnicki
Budžak
Budžak (ukrajinsko Буджак, Budžak, romunsko Bugeac, gagauško Bucak), do leta 1812 južni del Besarabije, je zgodovinska regija v sedanji Ukrajini in Moldovi.
Poglej Kneževina Moldavija in Budžak
Bukovina
Bukovina je zgodovinska regija srednje Evrope,Klaus Peter Berger,, Kluwer Law International, 2010, p. 132 razdeljena med Romunijo in Ukrajino, na severnih pobočjih osrednjevzhodnih Karpatov in sosednjih planot.
Poglej Kneževina Moldavija in Bukovina
Devlet II. Geraj
Devlet II.
Poglej Kneževina Moldavija in Devlet II. Geraj
Dimitrij Cantemir
Dimitrij Cantemir v osmanski opravi Dimitrij Cantemir na moldavski znamki Dimitrij Cantemir na znamki Sovjetske zveze (1973) Dimitrij Cantemir na bankovcu za 100 rubljev Aleksander Roslin (1757): Posmrtni portret Cantemirjeve druge žene Anastazije Ivanovne, grofice Hesse–Homburške in kneginje Trubeckaje Louis-Michel van Loo (1759): Portret Cantemirjeve hčerka, kneginje Ekaterine Dmitrijevne Golicine; Puškinov muzej lepih umetnosti, Moskva, Rusija Dimitrij ali Demetrij Cantemir Encyclopedia Britannica (1878).
Poglej Kneževina Moldavija in Dimitrij Cantemir
Drugo obleganje Dunaja
Bitka pri Dunaju (osmansko turško Beç Ḳalʿası Muḥāṣarası) 12.
Poglej Kneževina Moldavija in Drugo obleganje Dunaja
Fanarioti
Fanarioti so bili v Osmanskem imperiju po večini grško govoreči prebivalci mestne četrti Carigrada, ki se je imenovala Fanar.
Poglej Kneževina Moldavija in Fanarioti
Fetih I. Geraj
Fetih I. Geraj (turško I. Fetih Giray) je leta 1596–1597 zelo malo časa vladal kot kan tatarskega Krimskega kanata, * okoli 1558, † 1597.
Poglej Kneževina Moldavija in Fetih I. Geraj
Filikí Etería
Filikí Eteria, Prijateljsko društvo, Društvo prijateljev, Društvo tovarišev ali pa Heterija prijateljev je bilo ustanovljeno leta 1814 v Odesi.
Poglej Kneževina Moldavija in Filikí Etería
Francesco Bartolomeo Rastrelli
Francesco Bartolomeo Rastrelli (rusko Франче́ско Бартоломе́о (Варфоломе́й Варфоломе́евич) Растре́лли), italijanski arhitekt, * 1700, Pariz, Kraljevina Francija, † 29. april 1771, Sankt Peterburg, Ruski imperij Delal je predvsem v Rusiji.
Poglej Kneževina Moldavija in Francesco Bartolomeo Rastrelli
Freska
Freska (italijansko Affresco) je tehnika poslikave stenske slike, ki se izvaja na sveže položen ali moker apneni omet.
Poglej Kneževina Moldavija in Freska
Gagauzi
| region9.
Poglej Kneževina Moldavija in Gagauzi
Gazi II. Geraj
Gazi II.
Poglej Kneževina Moldavija in Gazi II. Geraj
Grigorij Potemkin
Grigorij Aleksandrovič, knez Potemkin-Tavričeski (Grigórij Aleksándrovič Potjomkin, knjaz' Potjomkin-Tavríčeskij)"Potemkin".
Poglej Kneževina Moldavija in Grigorij Potemkin
Habsburška Srbija (1788–1792)
Habsburška Srbija ali Kočina krajina (srbsko Кочина крајина, Kočina krajina) je bilo srbsko ozemlje, ustanovljeno med avstrijsko-turško vojno (1788–1791) v Smederevskem sandžaku, Osmansko cesarstvo.
Poglej Kneževina Moldavija in Habsburška Srbija (1788–1792)
Hetman
Hetman je politični naslov iz Srednje in Vzhodne Evrope, ki so ga v preteklosti podeljevali vojaškim poveljnikom.
Poglej Kneževina Moldavija in Hetman
Ivan I. Albert
Ivan I. Albert (poljsko Jan I Olbracht) je bil od leta 1492 do 1501 kralj Poljske in od leta 1491 do 1498 vojvoda Głogówa, * 27. december 1459, † 17. junij 1501.
Poglej Kneževina Moldavija in Ivan I. Albert
Ivan Mazepa
Ivan Stepanovič Mazepa (ukrajinsko in rusko Іван Степанович Мазепа, Ivan Stepanovič Mazepa, poljsko Jan Mazepa Kołodyński)Katchanovski, Ivan; Kohut, Zenon Eugene; Nebesio, Bohdan Y.; Yurkevich, Myroslav (2013).
Poglej Kneževina Moldavija in Ivan Mazepa
Jagelonci
Jagelonska dinastija ali preprosto Jagelonci (poljsko Jagiellonowie, litovsko Jogailaičių dinastija) so bili vladarska dinastija.
Poglej Kneževina Moldavija in Jagelonci
Kneževina Transilvanija
Kneževina Transilvanija, tudi Sedmograška, notranje avtonomna vladavina na Balkanu v obdobju 1570 – 1867.
Poglej Kneževina Moldavija in Kneževina Transilvanija
Komrat
Komrat (cirilični zapis Комрат) je mesto in središče istoimenske občine na jugu Moldavije ter glavno mesto avtonomne pokrajine Gagavzije.
Poglej Kneževina Moldavija in Komrat
Kozaški hetmanat
Zaporoški hetmanat (ukrajinsko Гетьманщина, Hetmanščina, rusko Гетманщина, Hetmanščina), Zaporoška republika ali Kozaška republika (ukrajinsko Військо Запорозьке, Zaporoška vojska) je bila ukrajinska kozaška republika, ki je nastala leta 1649 na ozemlju sedanje Ukrajine in manjšem delu zahodne Ruske federacije.
Poglej Kneževina Moldavija in Kozaški hetmanat
Mehmed II. Osvajalec
Mehmed II., bolj znan kot Mehmed Osvajalec (turško Fatih Sultan Mehmet), je bil sultan Osmanskega cesarstva, ki je vladal od avgusta 1444 do septembra 1446 in ponovno od februarja 1451 do maja 1481, * 30. marec 1432, † 3. maj 1481.
Poglej Kneževina Moldavija in Mehmed II. Osvajalec
Meniška skupnost na gori Atos
Atos (grško, Áthos) je gora in polotok v severovzhodni Grčiji in pomembno središče vzhodnega pravoslavnega meništva.
Poglej Kneževina Moldavija in Meniška skupnost na gori Atos
Mihail Dmitrijevič Gorčakov
Mihail Dmitrijevič Gorčakov (rusko Михаи́л Дми́триевич Горчако́в, poljsko Michaił Dymitrowicz Gorczakow) je bil ruski topniški general iz družine Gorčakov, ki je poveljeval ruskim silam v zadnjih fazah krimske vojne, in bil kasneje od leta 1856 do svoje smrti namestnik (podkralj) Kraljevine Poljske, * 28 januar/8.
Poglej Kneževina Moldavija in Mihail Dmitrijevič Gorčakov
Mustafa III.
Mustafa III. (osmansko turško) je bil od leta 1757 do 1774 sultan Osmanskega cesarstva, * 28. januar 1717, Edirne, Osmansko cesarstvo, † 21. januar 1774, palača Topkapi Carigrad, Osmansko cesarstvo.
Poglej Kneževina Moldavija in Mustafa III.
Nova Rusija
Zemljevid Nove Rusije okoli leta 1897 Nova Rusija (rusko Новороссия, Novorossija, ukrajinsko Новоросія, Novorosija, romunsko Noua Rusie), ki se je nekoč imenovala Južna Rusija, je ruski zgodovinopisni izraz, ki je označeval ozemlje Ruskega imperija severno od Črnega in Azovskega morja.
Poglej Kneževina Moldavija in Nova Rusija
Obleganje Kamjanca-Podolskega (1672)
Obleganje Kamjanca-Podolskega (poljsko Oblężenie Kamieńca Podolskiego, turško Kamaniçe kuşatması.
Poglej Kneževina Moldavija in Obleganje Kamjanca-Podolskega (1672)
Odrinski sporazum (1568)
Odrinski sporazum (1568) je bil mirovni sporazum med osmanskim sultanom Selimom II. in habsburškim monarhom Maksililijanom II., sklenjen 17.
Poglej Kneževina Moldavija in Odrinski sporazum (1568)
Omer paša Latas
Omer paša Latas (turško Ömer Lütfi Paşa, srbsko Омер-паша Латас, Omer-paša Latas) je bil osmanski feldmaršal in guverner, * 24. september 1806, Janja Gora, Avstrijsko cesarstvo, † 18. april 1871, Istanbul, Osmansko cesarstvo.
Poglej Kneževina Moldavija in Omer paša Latas
Peter IV. Rareš
Peter IV.
Poglej Kneževina Moldavija in Peter IV. Rareš
Pilip Orlik
Pilip Stepanovič Orlik je bil staršina Zaporoških kozakov, hetman Ukrajine v izgnanstvu, diplomat, tajnik in zaupni sodelavec Ivana Mazepe in avtor prve ustave v Evropi, * 11. oktober 1672, Kosuta, Republika obeh narodov (zdaj Rajon Vilejka, Belorusija), † 26. maj 1742, Jassi, Kneževina Moldavija (zdaj Iaşi, Romunija).
Poglej Kneževina Moldavija in Pilip Orlik
Potop (zgodovina)
Potop (poljsko pоtор szwedzki, litovsko švedų tvanas) je skupno ime niza vojnih pohodov v poljsko-litovski Republiki obeh narodov sredi 17.
Poglej Kneževina Moldavija in Potop (zgodovina)
Prutski mir
Prutski mir je 23. julija 1711 končal četrto rusko-turško vojno (1710–1711), manjšo stransko vojno v veliki severni vojni med Švedsko in Rusijo.
Poglej Kneževina Moldavija in Prutski mir
Prvo obleganje Dunaja
Obleganje Dunaja leta 1529 je bil prvi poskus Osmanskega cesarstva, da osvoji habsburško prestolnico Dunaj.
Poglej Kneževina Moldavija in Prvo obleganje Dunaja
Romunija
Romunija je suverena država v jugovzhodni Evropi.
Poglej Kneževina Moldavija in Romunija
Rusko-turška vojna (1710–1711)
Rusko-turška vojna (1710-1711), po glavnem dogodku vojne znana tudi kot prutska kampanja, je izbruhnila kot posledica poraza Švedske v bitki z Ruskim carstvom pri Poltavi in bega ranjenega Karla XII. Švedskega in njegovega velikega spremstva v osmansko trdnjavo Bender.
Poglej Kneževina Moldavija in Rusko-turška vojna (1710–1711)
Selim III.
Selim III. je bil reformno naravnan sultan Osmanskega cesarstva, ki je vladal od leta 1789 in 1807, 24. december 1761, † 28. julij 1808.
Poglej Kneževina Moldavija in Selim III.
Sigismund I. Poljski
Sigismund I. Poljski ali Sigismund I. Stari (poljsko Zygmunt I Stary, litovsko Žygimantas II Senasis) je bil od leta 1506 do svoje smrti kralj Poljske in veliki knez Litve, * 1. januar 1467, Kozienice, Poljska, † 1. april 1548, Krakov, Poljska.
Poglej Kneževina Moldavija in Sigismund I. Poljski
Suceava
Suceava (nemško Suczawa, Sotschen, madžarsko Szucsáva, ukrajinsko in rusko Сучава/Sutschawa, poljsko Suczawa) je največje mesto in sedež okrožja Suceava, ki leži v zgodovinski regiji Bukovina v severovzhodni Romuniji.
Poglej Kneževina Moldavija in Suceava
Velika litovska kneževina
Velika litovska kneževina (starobelorusko Велїкое кнꙗзство Лїтовское) je bila od 13. stoletja do leta 1795 država na območju današnje Litve, Belorusije ter deloma Ukrajine, Poljske (Podlaško vojvodstvo) in Rusije (Smolenska oblast).
Poglej Kneževina Moldavija in Velika litovska kneževina
Velika severna vojna
Velika severna vojna – tudi velika nordijska vojna – je bila vojna za prevlado na območju Baltskega morja v severni, srednji in vzhodni Evropi med leti 1700 in 1721. Tri zaveznice, Rusko cesarstvo in dve osebni uniji Saška-Poljska in Danska-Norveška, so marca 1700 napadle Švedsko kraljestvo, ki mu je kraljeval osemnajstletni kralj Karl XII.
Poglej Kneževina Moldavija in Velika severna vojna
Velika turška vojna
Velika turška vojna ali vojna Svete lige je bil niz spopadov med Osmanskim cesarstvom in Sveto ligo, sestavljeno iz Habsburške monarhije, poljsko-litovske Republike obeh narodov, Beneške republike in Rusije.
Poglej Kneževina Moldavija in Velika turška vojna
Zgodovina Moldavije
Zemljevid Moldavije Zgodovina Moldavije se začenja okrog leta 1350, ko je bila ustanovljena Kneževina Moldavija, srednjeveška predhodnica moderne Moldavije in Romunije.
Poglej Kneževina Moldavija in Zgodovina Moldavije
Zgodovina Poljske v času dinastije Jageloncev
Zgodovina Poljske v času dinastije Jageloncev (1386-1572) Dinastija Jageloncev je vladala Poljski in veliki kneževini Litvi v obdobju 1386-1572.
Poglej Kneževina Moldavija in Zgodovina Poljske v času dinastije Jageloncev
Zgodovina Ukrajine
Zastava Ukrajine Zgodovina Ukrajine zajema dogajanje na ozemlju današnje države Ukrajine od prazgodovine do danes.
Poglej Kneževina Moldavija in Zgodovina Ukrajine