Kazalo
78 odnosi: Alzacija, Armenci, Avstrija, Španija, Švabska, Črno morje, Bavarska, Beneška republika, Beograd, Dragonci, Dunaj, Emerik Thököly, Ernst Rüdiger von Starhemberg, Evgen Savojski, Frankovska, Gaj Julij Cezar, Gjur, Griža, Habsburška monarhija, Iran, Jan III. Sobieski, Janičar, Johannes Hevel, Kara Mustafa Paša, Karlovški mir, Kava, Kneževina Gornja Ogrska, Kneževina Moldavija, Kneževina Transilvanija, Komárom, Krakov, Kraljevina Poljska, Krimski kanat, Kruci, Kuga, Leopold I. Habsburški, Linz, Ludvik XIV. Francoski, Madžarska, Marija Antoaneta, Mehmed IV., Moldavija, Neapeljsko kraljestvo, Obleganje Sigeta, Odrin, Ogrska, Osmanščina, Osmansko cesarstvo, Palisada, Papež Inocenc XI., ... Razširi indeks (28 več) »
Alzacija
Alzacija (francosko Alsace, nemško Elsass, alzaško ’s Elsàss ali ’s Elses) je bila do leta 2015 severovzhodna francoska regija ob meji z Nemčijo in Švico.
Poglej Drugo obleganje Dunaja in Alzacija
Armenci
Armenci so narod oz.
Poglej Drugo obleganje Dunaja in Armenci
Avstrija
Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.
Poglej Drugo obleganje Dunaja in Avstrija
Španija
Kraljevina Španija, krajše Španija (špansko España) je obmorska država na jugozahodu Evrope, na Iberskem polotoku, ki si ga deli skupaj s Portugalsko na zahodu in Gibraltarjem na jugu.
Poglej Drugo obleganje Dunaja in Španija
Švabska
Lega Švabske v Nemčiji (rožnato obarvana) Švabska (nemško Schwaben ali Schwabenland) je zgodovinska in jezikovna pokrajina v Nemčiji, poimenovana po ljudstvu Švabov in ki obsega velik del današnje zvezne dežele Baden-Württemberg.
Poglej Drugo obleganje Dunaja in Švabska
Črno morje
Satelitska slika Črnega morja, posneta z NASA MODIS sličica Čŕno mórje je celinsko morje, ki ga na severu, vzhodu in zahodu omejuje Evropa, na jugu pa Anatolija.
Poglej Drugo obleganje Dunaja in Črno morje
Bavarska
Okrožja na Bavarskem Svobodna dežela Bavarska (nemško) s površino 70.553 km² je površinsko največja in obenem najjužnejša zvezna dežela in geografska regija današnje Nemčije, medtem ko je s 13 milijoni prebivalcev (2019) številčno druga največja (za Severnim Porenjem - Vestfalijo).
Poglej Drugo obleganje Dunaja in Bavarska
Beneška republika
Beneška republika (beneško Serenìssima Repùblica Vèneta, latinsko Venetiarum Res Publica) je bila mestna država, osnovana v 9.
Poglej Drugo obleganje Dunaja in Beneška republika
Beograd
Béograd (staroslovensko /idr. jezikih/ Belgrad, Beligrad) (44°49'14 severno, 20°27'44 vzhodno(WG), 116,75 m) je glavno mesto Srbije, v katerem živi okoli 1,3 milijone ljudi (samo mesto).
Poglej Drugo obleganje Dunaja in Beograd
Dragonci
Dragonec je vojak, ki uporablja konja kot transportno sredstvo, a se bori peš (premikal se je kot konjenica, boril se kot pehota).
Poglej Drugo obleganje Dunaja in Dragonci
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Poglej Drugo obleganje Dunaja in Dunaj
Emerik Thököly
Emerik Thököly Kežmarski (madžarsko Késmárki Thököly Imre, slovaško Imrich Tököli, romunsko Imre Thököly) je bil od leta 1682 do 1685 knez Gornje Ogrske in od leta 1690 knez Transilvanije, * 25. september 1657, Kežmarok, Ogrsko kraljestvo, † 13.
Poglej Drugo obleganje Dunaja in Emerik Thököly
Ernst Rüdiger von Starhemberg
Grof Ernst Rüdiger von Starhemberg, avstrijski feldmaršal, * 12. januar 1638, † 4. januar 1701.
Poglej Drugo obleganje Dunaja in Ernst Rüdiger von Starhemberg
Evgen Savojski
Princ Evgen Savojski, avstrijski general, diplomat in državnik francoskega rodu, * 1663, Pariz, Francija, † 21. april 1736, Dunaj, Avstrija.
Poglej Drugo obleganje Dunaja in Evgen Savojski
Frankovska
Frankovska (nemško Franken ali Frankenland) je regija v Nemčiji s svojo kulturo in svojim jezikom, ki je podoben narečju v Vzhodni Frankovski, frankovščini.
Poglej Drugo obleganje Dunaja in Frankovska
Gaj Julij Cezar
Gaj Julij Cezar (latinsko Caius Iulius Caesar, rimski politik, zgodovinar, govornik in vojskovodja, * 13. julij 100 pr. n. št., Rim, † 15. marec 44 pr. n. št., Rim; po posmrtni deifikaciji je bil imenu dodan naslov divus (bog), zato so epigrafski napisi bodisi C•IVLIVS•C•F•CAESAR kot tudi DIVVS IVLIVS (bog Julij).
Poglej Drugo obleganje Dunaja in Gaj Julij Cezar
Gjur
Gjur (zapisan tudi Gyor in Györ,,,, zastarelo slovensko Jura), je z okoli 130.000 prebivalci šesto največje mesto na Madžarskem in sedež Županije Győr-Moson-Sopron (poslovenjeno ''Gjur–Mošon–Šopron'') ter istoimenske rimskokatoliške škofije, ustanovljene leta 1009 kot sufragan ostrogonske metropolije in ki je pred ustanovitvijo škofije v Sombotelu leta 1777 vključevala tudi severozahodni del slovenskega Prekmurja (Belmurski arhidiakonat).
Poglej Drugo obleganje Dunaja in Gjur
Griža
Gríža ali dizenterija je črevesna nalezljiva bolezen, za katero je značilna močna driska, ki jo pogosto spremlja kri v blatu.
Poglej Drugo obleganje Dunaja in Griža
Habsburška monarhija
Habsburška monarhija ali Avstrijska monarhija je poimenovanje za vladavino avstrijskih Habsburžanov, v kateri je oseba monarha povezovala avstrijske dedne dežele, kraljevino Češko, kraljevino Ogrsko ter nekatera ozemlja na Nizozemskem in v Severni Italiji.
Poglej Drugo obleganje Dunaja in Habsburška monarhija
Iran
Íslamska repúblika Irán je obmorska država na Bližnjem Vzhodu, v jugozahodni Aziji.
Poglej Drugo obleganje Dunaja in Iran
Jan III. Sobieski
Jan III.
Poglej Drugo obleganje Dunaja in Jan III. Sobieski
Janičar
Janičarski oficirjiJaničarji (turško: يڭيچرى, yeniçeri, sestavljenka iz besed yeni (nov) in çeri (vojak)) so bile elitne pehotne enote dvorne in telesne straže osmanskih sultanov.
Poglej Drugo obleganje Dunaja in Janičar
Johannes Hevel
Johannes Hevel (tudi Johann Hewelke, Hewelcke, poljsko Jan Heweliusz, nemško Johannes Hewel, pa tudi Hevelius, Hevelij), poljski astronom, * 28. januar 1611, Danzig, (sedaj Gdansk, Poljska), † 28.
Poglej Drugo obleganje Dunaja in Johannes Hevel
Kara Mustafa Paša
Merzifonlu Kara Mustafa Paša je bil vrhovni poveljnik vojske Osmanskega cesarstva in veliki vezir v obdobju zadnjih poskusov širitve Osmanskega cesarstva v Srednjo in Vzhodno Evropo, * 1634 ali 1635, Merzifon, Osmansko cesarstvo, † 25. december 1683, Beograd, Osmansko cesarstvo.
Poglej Drugo obleganje Dunaja in Kara Mustafa Paša
Karlovški mir
Karlovški mir je mirovni sporazum, podpisan 26. januarja 1699 v Sremskih Karlovcih v sedanji Srbiji.
Poglej Drugo obleganje Dunaja in Karlovški mir
Kava
Zrna kave Skodelica kave Káva je napitek iz prevretih zmletih zrn rastline kavovca.
Poglej Drugo obleganje Dunaja in Kava
Kneževina Gornja Ogrska
Kneževina Gornja Ogrska (madžarsko Felső-Magyarországi Fejedelemség, turško Orta Macar, Srednja Ogrska) je bila kratkoživa vazalna država Osmanskega cesarstva, v kateri je vladal Imre Thököly.
Poglej Drugo obleganje Dunaja in Kneževina Gornja Ogrska
Kneževina Moldavija
Kneževina Moldavija, notranje avtonomna vladavina na ozemlju med Vzhodnimi Karpati in Dnjestrom, v obdobju 1360 – 1862.
Poglej Drugo obleganje Dunaja in Kneževina Moldavija
Kneževina Transilvanija
Kneževina Transilvanija, tudi Sedmograška, notranje avtonomna vladavina na Balkanu v obdobju 1570 – 1867.
Poglej Drugo obleganje Dunaja in Kneževina Transilvanija
Komárom
Komárom je mesto na desnem bregu Donave na Madžarskem, ki upravno spada v podregijo Komáromi Županije Komárom-Esztergom.
Poglej Drugo obleganje Dunaja in Komárom
Krakov
Krakov je eno najstarejših, drugo največje in z več vidikov tudi drugo najpomembnejše mesto na Poljskem ter glavno mesto Malopoljskega vojvodstva.
Poglej Drugo obleganje Dunaja in Krakov
Kraljevina Poljska
Kraljevina Poljska (Królestwo Polskie; latinsko Regnum Poloniae) se lahko nanaša na.
Poglej Drugo obleganje Dunaja in Kraljevina Poljska
Krimski kanat
Krimski kanat (ali kaganat; mongolsko Крымын ханлиг, Krimin hanlig, krimsko tatarsko/turško Qırım Hanlığı, Къырым Ханлыгъы, قرمخانلغى ali Qırım Yurtu, Къырым Юрту, قرميورتى, rusko Крымское ханство, Krimskoje hanstvo, ukrajinsko Кримське ханство, Krimśke hanstvo, poljsko Chanat Krymski) je bila od leta 1478 do 1774 turška vazalna država Osmanskega cesarstva in najdlje živeči turški kanat, ki je nasledil Zlato hordo.
Poglej Drugo obleganje Dunaja in Krimski kanat
Kruci
Napad krucev Kruci (lat. kruciati, nem. kuruzen) so se imenovali Ogrski kmečki uporniki, ki so od 16. do 18. stoletja ropali, morili in požigali po Habsburški monarhiji.
Poglej Drugo obleganje Dunaja in Kruci
Kuga
Kúga (imenovana tudi črna smrt) je huda nalezljiva bolezen, ki prizadene različne dele telesa.
Poglej Drugo obleganje Dunaja in Kuga
Leopold I. Habsburški
Leopold I. Habsburški, rimsko-nemški cesar (1658), kralj Ogrske (1655), Češke (1656), Hrvaške in Slavonije (1657), * 9. junij 1640, Dunaj, † 5. maj 1705, Dunaj.
Poglej Drugo obleganje Dunaja in Leopold I. Habsburški
Linz
Linz (starinsko slovensko tudi Linec) je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Zgornje Avstrije in mesto s posebnim statutom ob reki Donavi.
Poglej Drugo obleganje Dunaja in Linz
Ludvik XIV. Francoski
Ludvik XIV., francoski kralj, * 5. september 1638, Saint-Germain-en-Laye, † 1. september 1715, Versailles.
Poglej Drugo obleganje Dunaja in Ludvik XIV. Francoski
Madžarska
Madžarska (madžarska izgovorjava:, angleško: Hungary, nemško: Ungarn) je srednjeevropska celinska država brez izhoda na morje.
Poglej Drugo obleganje Dunaja in Madžarska
Marija Antoaneta
Marija Antoaneta, Marija Antonija Jožefa Ivana Habsburško-Lotarinška, * 2. november 1755, Dunaj, † 16. oktober 1793, Pariz.
Poglej Drugo obleganje Dunaja in Marija Antoaneta
Mehmed IV.
Mehmed IV. (osmansko turško: محمد رابع, Meḥmed-i rābi‘), pozan tudi kot Avci – Lovec, 19.
Poglej Drugo obleganje Dunaja in Mehmed IV.
Moldavija
Republika Moldavija ali Moldova je celinska država v vzhodni Evropi med Romunijo na zahodu in Ukrajino na vzhodu.
Poglej Drugo obleganje Dunaja in Moldavija
Neapeljsko kraljestvo
Neapeljsko kraljestvo je zgodovinsko kraljestvo, nastalo v južni Italiji; glavno mesto je bilo Neapelj.
Poglej Drugo obleganje Dunaja in Neapeljsko kraljestvo
Obleganje Sigeta
Obleganje Sigeta ali bitka pri Sigetu (madžarsko Szigetvár ostroma, hrvaško Bitka kod Sigeta, Sigetska bitka, turško Zigetvar Kuşatması) je bilo obleganje trdnjave Siget (Szigetvár) v Ogrskem kraljestvu, ki je ovirala pohod osmanske vojske proti Dunaju leta 1566.
Poglej Drugo obleganje Dunaja in Obleganje Sigeta
Odrin
Odrin, prej znan kot Adrianople ali Hadrianopolis, je mesto v Turčiji, v severozahodnem delu province Edirne in Vzhodne Trakije, blizu meje Turčije z Grčijo in Bolgarijo (5,22 kilometra od grške meje na najbližji točki).
Poglej Drugo obleganje Dunaja in Odrin
Ogrska
Kraljevina Ogrska (ali Ungarie) je bila monarhija v Srednji Evropi, ki je obstajala od srednjega veka do sredine 20.
Poglej Drugo obleganje Dunaja in Ogrska
Osmanščina
Osmanščina (tudi otomanščina, osmanska turščina) je bila različica turškega jezika, ki se je uporabljala kot administrativni in knjižni jezik v Osmanskem cesarstvu.
Poglej Drugo obleganje Dunaja in Osmanščina
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Poglej Drugo obleganje Dunaja in Osmansko cesarstvo
Palisada
Palisada je lesena (iz kolov) ali kovinska ograja podobna zidu, različne višine, ki se uporablja kot obrambna struktura.
Poglej Drugo obleganje Dunaja in Palisada
Papež Inocenc XI.
Blaženi Papež Inocenc XI. (rojen kot Benedetto Odescalchi), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 19. maj 1611, Como, † 12. avgust 1689 Rim (Papeška država).
Poglej Drugo obleganje Dunaja in Papež Inocenc XI.
Papež Pij X.
Papež Pij X. (Papa Pius Decimus), rojen kot Giuseppe Melchiorre Sarto, je bil italijanski škof, kardinal, patriarh, papež in svetnik; *2. junij 1835, Riese (danes: Riese Pio X; Lombardsko-beneško kraljestvo, Avstrijsko cesarstvo danes: Italija), †20. avgust 1914, Apostolska palača (Rim, Kraljevina Italija danes: Vatikan).
Poglej Drugo obleganje Dunaja in Papež Pij X.
Poljski huzarji
Poljski huzarji (poljsko husaria) ali krilati huzarji so bili od 16.
Poglej Drugo obleganje Dunaja in Poljski huzarji
Protestantizem
Protestantizem je krščansko gibanje, ki priznava Sveto pismo za edino avtoriteto in se je v času reformacije v srednji do pozni renesansi v Evropi odcepilo od rimskokatoliške cerkve.
Poglej Drugo obleganje Dunaja in Protestantizem
Prvo obleganje Dunaja
Obleganje Dunaja leta 1529 je bil prvi poskus Osmanskega cesarstva, da osvoji habsburško prestolnico Dunaj.
Poglej Drugo obleganje Dunaja in Prvo obleganje Dunaja
Republika obeh narodov
Republika obeh narodov je bila zvezna država, ki je združevala Kraljevino Poljsko in Veliko litovsko kneževino na območju današnje Belorusije, Litve, Poljske, večinoma Ukrajine ter deloma Latvije in zahodne Rusije.
Poglej Drugo obleganje Dunaja in Republika obeh narodov
Rumelija
Karta Rumelije leta 1801 Rumelija (turško: Rumeli, »Dežela Rimljanov«, grško: Ρούμελη, Roúmeli, bolgarsko: Румелия, Rumelija) je turško ime, ki se je od 15. stoletja uporabljalo za ozemlje Osmanskega cesarstva na južnem Balkanu.
Poglej Drugo obleganje Dunaja in Rumelija
Saška
Saška (Freistaat Sachsen; Swobodny stat Sakska) je nemška zvezna dežela na jugovzhodu države, ki je po površini za okoli 2000 km² manjša od Slovenije, a z dobrimi štirimi milijoni prebivalcev šesta najštevilčnejša nemška zvezna dežela.
Poglej Drugo obleganje Dunaja in Saška
Sabaton
Sabaton je švedska power metal skupina iz mesta Falun, ki jo je leta 1999 ustanovil Joakim Brodén.
Poglej Drugo obleganje Dunaja in Sabaton
Silahdar Findiklili Mehmed Aga
Silahdar Fındıklılı Mehmed Ağa je bil osmanski zgodovinar in pisatelj, ki je ustvarjal v vladavinah sultanov Mehmeda IV., Sulejmana II., Ahmeda II., Mustafe II. in Ahmeda III., * 7. december 1658, Carigrad, Osmansko cesarstvo, † okoli 1726/1627,Türkal 2013, str.
Poglej Drugo obleganje Dunaja in Silahdar Findiklili Mehmed Aga
Sladkor
Jedilni sladkor v kockah Sladkor, s kemijskim imenom saharoza, je naravno sladilo iz skupine ogljikovih hidratov.
Poglej Drugo obleganje Dunaja in Sladkor
Slovaška
Slovaška, uradno imenovana Slovaška republika (slovaško Slovenská republika), je celinska republika v Srednji Evropi, ki meji na severozahodu s Češko, na severu s Poljsko, na vzhodu z Ukrajino, na jugu z Madžarsko in na zahodu z Avstrijo.
Poglej Drugo obleganje Dunaja in Slovaška
Spahije
Spahije sta bili dve vrsti osmanskih konjeniških enot.
Poglej Drugo obleganje Dunaja in Spahije
Srbija
Republika Srbija je celinska država, ki leži na Balkanskem polotoku, v jugovzhodni in deloma v srednji Evropi (Panonska nižina).
Poglej Drugo obleganje Dunaja in Srbija
Srednja Evropa
Srednja Evropa je območje Evrope med zahodno in vzhodno Evropo, ki temelji na skupni zgodovinski, družbeni in kulturni identiteti.
Poglej Drugo obleganje Dunaja in Srednja Evropa
Sredozemlje
Satelitska slika Sredozémlje ali Mediterán (etimološko sredi zemlje) je ime velike regije okrog Sredozemskega morja in tudi skupno ime za dežele okrog njega.
Poglej Drugo obleganje Dunaja in Sredozemlje
Sveta liga (Sredozemlje)
Sveta liga je bila vojaški pakt, ki je bil sklenjen 20. maja 1571 v Rimu med krščanskimi državami.
Poglej Drugo obleganje Dunaja in Sveta liga (Sredozemlje)
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Poglej Drugo obleganje Dunaja in Sveto rimsko cesarstvo
Transilvanija
Zemljevid Romunije s Transilvanijo. Regije Banat, Crișana in Maramureș občasno dodajajo Transilvaniji Transilvanija (tudi Sedmograška ali Erdeljsko, romunsko Transilvania oziroma Ardeal, madžarsko Erdély, romsko Ardyalo, nemško Siebenbürgen) je pokrajina, ki zavzema zahodni in osrednji del današnje Romunije.
Poglej Drugo obleganje Dunaja in Transilvanija
Vašvarski mir
Vašvarski mir (nemško Frieden von Eisenburg, turško Vasvar Antlaşması) je bil mirovni sporazum med Habsburško monarhijo in Osmanskim cesarstvom, sklenjen po bitki pri Saint Gotthardu 1.
Poglej Drugo obleganje Dunaja in Vašvarski mir
Velika turška vojna
Velika turška vojna ali vojna Svete lige je bil niz spopadov med Osmanskim cesarstvom in Sveto ligo, sestavljeno iz Habsburške monarhije, poljsko-litovske Republike obeh narodov, Beneške republike in Rusije.
Poglej Drugo obleganje Dunaja in Velika turška vojna
Veliki vezir
Pečat velikega vezirja Veliki vezir (osmansko turško: صدر اعظم ali وزیر اعظم, Vezir-i Azam ali Sadr-ı Azam, turško: Sadrazam, iz perzijskega وزير, wazir – tisti, ki nosi breme, pomočnik) je bil najuglednejši minister sultana Osmanskega cesarstva z absolutnim polnomočjem, ki ga je načeloma lahko razrešil samo sultan.
Poglej Drugo obleganje Dunaja in Veliki vezir
Vlaška
Vlaška (romunsko Țara Românească, romunska cirilica Цѣра Румѫнѣскъ) je bila zgodovinska in geografska regija Romunije.
Poglej Drugo obleganje Dunaja in Vlaška
Zaporoška Seč
Zgodovinska karta ukrajinskega Kozaškega hetmanata in ozemlja Zaporoških kozakov v Ruskem carstvu (1751) Zaporoška Seč (ukrajinsko Запорозька Січ, Zaporoz'ka Sič, poljsko Sicz Zaporoska, rusko Запорожская Сечь, Zaporožskaja Seč) je bila od 16.
Poglej Drugo obleganje Dunaja in Zaporoška Seč
Zaporoški kozaki
Konstantin Jegorovič Makovski (1884): ''Zaporoški kozak'' Zaporoški kozaki, Zaporoška kozaška vojska ali Kozaška vojska (kozaško Військо Запорозьке, Viysʹko Zaporozʹke, ukrajinsko Військо Запорізьке, Vijsʹko Zaporizʹke, rusko Войско Запорожское, Vojsko Zaporozhskoje) ali krajše Zaporožci (ukrajinsko Запорожці, Zaporožci, rusko Запорожцы, Zaporožci, poljsko Kozacy) so bili kozaki, ki so živeli »onkraj Dneprovih brzic« (južno od Dnipra/Dnepropetrovska).
Poglej Drugo obleganje Dunaja in Zaporoški kozaki
Zuhabski mir
Zuhabski ali Karsi-Širinski mir (turško Kasr-ı Şirin Antlaşması. perzijsko عهدنامه زهاب, Ahadnāmah Zuhab) je bil mirovni porazum, sklenjen 17. maja 1639 med Osmanskim cesarstvom in Safavidskim cesarstvom, s katerim se je končala osmansko-safavidksa vojna 1623-1639.
Poglej Drugo obleganje Dunaja in Zuhabski mir
12. september
12.
Poglej Drugo obleganje Dunaja in 12. september
14. julij
14.
Poglej Drugo obleganje Dunaja in 14. julij
1683
1683 (MDCLXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Drugo obleganje Dunaja in 1683
Prav tako znan kot Obleganje Dunaja (1683).