Kazalo
84 odnosi: Armenci, Astrahanski kanat, Azov, Šahin Geraj, Živinoreja, Čerkezi, Čufut-Kale, Bahčisaraj, Beg, Belogorski, Beneška republika, Besarabija, Džingiskan, Džoči, Devlet I. Geraj, Dneper, Dnepropetrovska oblast, Dnester, Donec, Donecka oblast, Ejalet, Evlija Čelebi, Feodozija, Genovska republika, Grki, Hadži I. Geraj, Hersonska oblast, Islam, Islam III. Geraj, Jevpatorija, Judje, Kadi, Kalmiški kanat, Kalmiki, Karavanseraj, Karlovški mir, Katarina Velika, Kazanski kanat, Kipčaki, Konstantinopel, Kozaki, Krim (polotok), Krimski Tatari, Kučukkajnarški mir, Litva, Mehmed I. Geraj, Mengli I. Geraj, Mirza, Mošeja, Moskovska velika kneževina, ... Razširi indeks (34 več) »
- Bivše monarhije
- Rusko carstvo
- Zgodovina Krima
Armenci
Armenci so narod oz.
Poglej Krimski kanat in Armenci
Astrahanski kanat
Astrahanski kanat (mongolsko Хажитархан ханлыгы, tatarsko Xacitarxan xanlığı) je bila turška država, ki je nastala po razpadu Zlate horde sredi 15.
Poglej Krimski kanat in Astrahanski kanat
Azov
Azov (italic, Azov) je mesto v Rostovski oblasti Ruske federacije, ki leži v delti reke Don, približno 7 km od Azovskega morja, ki se imenuje po njem.
Poglej Krimski kanat in Azov
Šahin Geraj
Šahin Geraj (krimsko tararsko شاهين كراى, Şahin Geray, turško Şahin Giray) je bil zadnji kan Krimskega kanata, * 1745, Odrin, Osmansko cesarstvo, † 1787, Rodos, Osmansko cesarstvo.
Poglej Krimski kanat in Šahin Geraj
Živinoreja
Govedo na živinorejski farmi Živinoreja je kmetijska panoga, ki se ukvarja z gojitvijo domačih živali, in sicer z namenom pridobivanja prehranskih proizvodov (mlečni izdelki, meso...), samih živali za delovno živino, surovin za oblačila in obutev (usnje, volna...) ter gnoja (za potrebe gnojenja).
Poglej Krimski kanat in Živinoreja
Čerkezi
Čerkezi (čerkeško Адыгэхэр, Adigeher) so kavkaško ljudstvo, ki živi večinoma v Turčiji, Rusiji, Jordaniji in Siriji.
Poglej Krimski kanat in Čerkezi
Čufut-Kale
Čufut-Kale (tatarska izgovorjava:; rusko in ukrajinsko Чуфут-Кале – Čufut-Kale; krimska tatarščina Çufut Qale; karaimski jezik Къале – Qale) je srednjeveško mesto-trdnjava v Krimskem gorovju, ki je zdaj v ruševinah. Je nacionalni spomenik krimske karaitske kulture, le 3 km vzhodno od Bahčisaraja.
Poglej Krimski kanat in Čufut-Kale
Bahčisaraj
Bahčisaraj (ukrajinsko in rusko Бахчисарáй, Bahčisaraj, iz tatarskega bağça - vrt in saray - palača, krimsko tatarsko Bağçasaray, turško Bahçesaray, perzijsko باغچه سرای) je mesto na polotoku Krimu in upravno središče Bahčisarajskega rajona.
Poglej Krimski kanat in Bahčisaraj
Beg
Hyder Beg Khan Beg (turško bey, vodja) je naziv, ki se je tradicionalno uporabljal za vodje manjših turških plemen ali skupin plemen.
Poglej Krimski kanat in Beg
Belogorski
Belogorski je priimek več oseb.
Poglej Krimski kanat in Belogorski
Beneška republika
Beneška republika (beneško Serenìssima Repùblica Vèneta, latinsko Venetiarum Res Publica) je bila mestna država, osnovana v 9.
Poglej Krimski kanat in Beneška republika
Besarabija
Ukrajine Zemljevid Besarabije; vir: Charles Upson Clark (1927): ''Bessarabia, Russia and Roumania on the Black Sea'' Besarabija (gagavsko Besarabija, romunsko Basarabia, ukrajinsko Бессарабія, Bessarabija) je zgodovinska regija v vzhodni Evropi, omejena z rekama Dnester na vzhodu in Prut na zahodu.
Poglej Krimski kanat in Besarabija
Džingiskan
Džingiskan (mongolsko: Чингис Хаан), rojen kot Bordžigin Temüdžin (mongolsko: Тэмүжин ali Тэмүүжин), * 1162, Henti, Mongolija, † 18. avgust 1227, ustanovitelj in veliki kan Mongolskega cesarstva, največjega strnjenega cesarstva v zgodovini.
Poglej Krimski kanat in Džingiskan
Džoči
Džoči (Зүчи, Züči, tudi Džöči in Džuči) je bil najstarejši sin mongolskega poglavarja poglavarja Džingiskana in njegove prve žene Börte in kan Džočijevega ulusa, * okoli 1182, Karakorum, Hamag Mongol, † februar 1227, Kumanija, Mongolsko cesarstvo.
Poglej Krimski kanat in Džoči
Devlet I. Geraj
Devlet I. Geraj (krimsko tatarsko I Devlet Geray, ۱دولت كراى ali Taht Alğan Devlet Geray, تخت آلغان دولت كراى, turško I. Devlet Giray, rusko Девлет I Герай, Devlet I Geraj, ukrajinsko Девлет I Ґерай, Devlet I. Geraj) je bil od leta 1551 do 1577 kan Krimskega kanata.
Poglej Krimski kanat in Devlet I. Geraj
Dneper
Porečje reke Dneper Dneper (rusko Днепр – Dnjepr, belorusko Дняпро – Dnjapro, ukrajinsko Дніпро – Dnipro; imenovan tudi Slavutič) je 2290 km dolga reka, ki teče po ozemlju Rusije, Belorusije in Ukrajine.
Poglej Krimski kanat in Dneper
Dnepropetrovska oblast
Dnepropetrovska oblast (pogovorno Dnipropetrovščina, Nadporožje ali Sičeslavščina) je oblast v osrednjem do jugovzhodnem delu Ukrajine.
Poglej Krimski kanat in Dnepropetrovska oblast
Dnester
Dnester (ukrajinsko Дністе́р, romunsko Nistru, grško,Strabon, Geografija, ii. včasih tudi, latinsko ali) je reka v vzhodni Evropi.
Poglej Krimski kanat in Dnester
Donec
Severski Donec (ukrajinsko Сіверський Донець, Siverskyj Donec', rusko Северский Донец, Severskij Donec), običajno enostavno Donec, je reka v Vzhodnoevropskem nižavju.
Poglej Krimski kanat in Donec
Donecka oblast
Donecka oblast je oblast v vzhodni Ukrajini.
Poglej Krimski kanat in Donecka oblast
Ejalet
Seutterjeva karta Osmanskega cesarstva leta 1730 Cedidova karta Srednjega vzhoda leta 1803 Mitchellova karta Osmanskega cesarstva leta 1849 Ejalet (osmansko turško ایالت) je bil največja upravna enota v Osmanskem cesarstvu.
Poglej Krimski kanat in Ejalet
Evlija Čelebi
Evlija Čelebi (osmansko turško اوليا چلبى, Evliya Çelebi), rojen kot Mehmed Zilli, je bil osmanski raziskovalec, po materi Abhaz, * 25. marec 1611, Carigrad, † 1682, Carigrad ali Kairo.
Poglej Krimski kanat in Evlija Čelebi
Feodozija
Feodozija (rusko Феодо́сия: Feodо́sija, ukrajinsko Феодо́сія: Feodо́sija iz grškega: Theodosía) je mesto z 69.461 prebivalci.
Poglej Krimski kanat in Feodozija
Genovska republika
Genovska republika (ligursko: Repúbbrica de Zêna) je bila neodvisna država v Liguriji na severozahodni obali Apeninskega polotoka (1005–1797), Korziki (1347–1768) in številnih drugih ozemljih v Sredozemlju.
Poglej Krimski kanat in Genovska republika
Grki
Grki ali Heleni (grško Έλληνες, Éllines) so etnična skupina in narod, ki izvira iz Grčije, Cipra, južne Albanije, Anatolije, delov Italije in Egipta ter v manjšem obsegu drugih okoliških držav v vzhodnem Sredozemlju in ob Črnem morju.
Poglej Krimski kanat in Grki
Hadži I. Geraj
Hadži I. Geraj ali Melek Hadži Geraj (krimsko tatarsko بیر-حاجى كراى, Bır Hacı Geray, ملک خاجى كراى, Melek Hacı Geray, turško I. Hacı Giray, rusko Хаджи I Герай, Hadži I Geraj, ukrajinsko Хаджі I Ґерай, Hadži I Geraj) je bil ustanovitelj in prvi vladar Krimskega kanata, * 1397, † 1466.
Poglej Krimski kanat in Hadži I. Geraj
Hersonska oblast
Hersonska oblast (imenovana tudi Hersonščina –) je oblast v južnem delu Ukrajine znotraj Črnomorske nižine, severno od Krima.
Poglej Krimski kanat in Hersonska oblast
Islam
Islam (arabsko الإسلام,al-Islaam) je monoteistična religija muslimanov, ki verujejo, da se je bog (ar. الله Allah, slovensko Alah) preko nadangela Gabrijela razodel preroku Mohamedu (ar. Muhammadu).
Poglej Krimski kanat in Islam
Islam III. Geraj
Islam III.
Poglej Krimski kanat in Islam III. Geraj
Jevpatorija
Jevpatorija (Євпаторія; Евпатория; Kezlev, Кезлев, Ευπατορία, Eupatoría) je ukrajinsko mesto regionalnega pomena na zahodnem Krimu severno od zaliva Kalamita.
Poglej Krimski kanat in Jevpatorija
Judje
Albert Einstein ● Sigmund Freud ● Golda Meir ● Harrison Ford ● Ralph Lauren ● Steven Spielberg ● Marilyn Monroe ● Jake Gyllenhaal ● Sarah Jessica Parker Júdje (Júdi, ali Žídje in Žídi ter Izraeliti in Jevreji, kar danes velja za manj primerno; hebrejsko יהודים, jehudim) so etnično-verska skupina, ki je nastala na območju Bližnjega vzhoda in je v genetskem jedru sorodna ljudstvom Rodovitnega polmeseca.
Poglej Krimski kanat in Judje
Kadi
Kadijevo sojenje, arabska slika iz leta 1335 Kadi (turško kadı iz arabskega قاضي, sodnik) je naziv islamskega sodnika, ki je sodil skladno s šeriatskim pravom.
Poglej Krimski kanat in Kadi
Kalmiški kanat
Kalmiški kanat (kalmiško Хальмг хана улс, Halimg hana uls, rusko Калмыцкое ханство, Kalmickoe hanstvo) je bio ojratski mongolski kanat v Evrazijski stepi.
Poglej Krimski kanat in Kalmiški kanat
Kalmiki
Kalmiki (kalmiško Хальмгуд, Hal’mgud, mongolsko Халимаг, Halimag, rusko Калмыки, Kalmiki) so najbolj zahodna skupina Mongolov, katerih predniki so se leta 1607 iz Džungarije preselili v Rusijo.
Poglej Krimski kanat in Kalmiki
Karavanseraj
Isfahanski karavanseraj iz 18. st., danes hotel Abas Tloris tipičnega safavidskega karavanseraja Karavanseraj (perz: كاروانسرا kārvānsarā ali کاروانسرای kārvānsarāi, turško: Kervansaray) je obcestno počivališče za sprejemanje in nastanitev karavan, pogosto tudi lokalno trgovsko središče ali vojaško oporišče.
Poglej Krimski kanat in Karavanseraj
Karlovški mir
Karlovški mir je mirovni sporazum, podpisan 26. januarja 1699 v Sremskih Karlovcih v sedanji Srbiji.
Poglej Krimski kanat in Karlovški mir
Katarina Velika
Katarina II.
Poglej Krimski kanat in Katarina Velika
Kazanski kanat
Kazanski kanat (tatarsko Казан ханлыгы, Kazan kanlıgı, rusko Казанское ханство, Kazanskoe hanstvo) je bil od leta 1438 do 1552 srednjeveška tatarska turška država na ozemlju nekdanje Volške Bolgarije.
Poglej Krimski kanat in Kazanski kanat
Kipčaki
Naselitveno in vplivno območje Kipčakov okoli leta 1200 Kipčaki (kitajsko 高車, pinjin Gāochē, W.-G. Kao-che, tudi Gaogüy ali Kao-kü) ali Polovci (rusko Половцы, Polovci, ljudstvo iz stepe) so bili turško nomadsko ljudstvo in konfederacija, ki so v srednjem veku naseljevali del evrazijske stepe.
Poglej Krimski kanat in Kipčaki
Konstantinopel
Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).
Poglej Krimski kanat in Konstantinopel
Kozaki
Ilja Repin med letoma 1880 in 1891. Kozáki je naziv za skupino več ljudi, ki živijo na južnih stepah Vzhodne Evrope in Azijske Rusije, ki so poznani po samozadostnosti in vojaški spretnosti, še posebej v konjeništvu.
Poglej Krimski kanat in Kozaki
Krim (polotok)
Polotok Krim (ukrajinsko Кримський півострів, ruski Крымский полуостров, krimskotatarsko Qırım yarımadası) je ime polotoka v Črnem morju in istoimenskih republik: Republike Krim (s stališča Rusije) in Avtonomne republike Krim (s stališča Ukrajine).
Poglej Krimski kanat in Krim (polotok)
Krimski Tatari
Krimski Tatari (krimska tatarščina qırımtatarlar, къырымтатарлар) ali Krimci (krimska tatarščina qırımlar, къырымлар) so turška etnična skupina in narod, ki so staroselci Krima.
Poglej Krimski kanat in Krimski Tatari
Kučukkajnarški mir
Kučukkajnarški mir (rusko Кючу́к-Кайнарджи́йский мир, Kjučuk-Kajnardžijski mir, turško Küçük Kaynarca Antlaşması) je bila mirovna pogodba, ki sta jo 21.
Poglej Krimski kanat in Kučukkajnarški mir
Litva
Litva (litovsko Lietuva), uradno Republika Litva (litovsko Lietuvos Respublika), je država v severni Evropi in najjužnejša od treh baltskih držav.
Poglej Krimski kanat in Litva
Mehmed I. Geraj
Mehmed I. Geraj (krimsko tatarsko ١ محمد كراى, I Mehmed Geray, turško I. Mehmed Giray, rusko Мехмед I Герай, Mehmed I Geraj, ukrajinsko Мехмед I Ґерай, Mehmed I Geraj), znan tudi kot Veliki, je bil od leta 1515 do 1523 kan Krimskega kanata, * 1465, † 1523, Astrahan.
Poglej Krimski kanat in Mehmed I. Geraj
Mengli I. Geraj
Mengli I. Geraj (krimsko tatarsko I Meñli Geray, ۱منكلى كراى, turško I. Mengli Giray, rusko Менгли I Герай, Mengli I Geraj, ukrajinsko Менґлі I Ґерай, Mengli I Geraj) je bil leta 1466, 1469–1475 in 1478–1515 kan Krimskega kanata, * 1445, † 17.
Poglej Krimski kanat in Mengli I. Geraj
Mirza
Mirza (iz perzijskega امير زاده, amir-zade, princ) je bil naslov, ki je bil v turških (tararskih) državah, na primer v Kazaškem, Kazanskem, Astrahanskem, Krimskem in Sibirskem kanatu in Nogajski hordi, rezerviran za visoko aristokracijo.
Poglej Krimski kanat in Mirza
Mošeja
Mošéja (iz arabske besede »masdžid«) ali džamija (iz arabske besede »džami«) je muslimanski verski objekt, ki služi kot molilnica.
Poglej Krimski kanat in Mošeja
Moskovska velika kneževina
''Širitev Moskovske kneževine v obdobju 1300 - 1533: 1300 (najtemnejše), 1389 (Dimitrij Donski), 1505 (Ivan III.), 1533 (Vasilij III., najsvetlejše).'' Moskovska velika kneževina je srednjeveška kneževina.
Poglej Krimski kanat in Moskovska velika kneževina
Mufti
Múfti (arabsko مفتى; bosansko muftija) je najvišji verski predstavnik islamske skupnosti v državi ali na določenem ozemlju.
Poglej Krimski kanat in Mufti
Nogajci
Nogajci (turško Nogaylar, rusko Ногайцы, Nogajci) so turška etnična skupina, ki živi v južnem evropskem delu Rusije, večinoma v severnokavkaški regiji (severni Dagestan, Stavropolski kraj, Karačaj-Čerkezija, Astrahan, Čečenija).
Poglej Krimski kanat in Nogajci
Nomadi
Tuaregi Nomadi (grško nomás, mesto za pašo) so ljudje in družba, ki zaradi kulturnih, ekonomskih ali drugih razlogov niso prevzeli stalnega načina življenja.
Poglej Krimski kanat in Nomadi
Ogrska
Kraljevina Ogrska (ali Ungarie) je bila monarhija v Srednji Evropi, ki je obstajala od srednjega veka do sredine 20.
Poglej Krimski kanat in Ogrska
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Poglej Krimski kanat in Osmansko cesarstvo
Perzija
Pêrzija je država, ki so jo stari Perzijci osnovali pod kraljem Ahemenom (okoli 700 do 675 pr. n. št.) iz vladarske rodbine Ahemenidov.
Poglej Krimski kanat in Perzija
Peter Veliki
Peter I. Veliki (tudi Peter I. Aleksejevič), ruski car, * 9. junij (30. maj, ruski koledar) 1672,.
Poglej Krimski kanat in Peter Veliki
Poljščina
Póljščina (poljsko język polski,, polszczyzna ali enostavno polski) je jezik, ki je del slovanske veje indoevropske jezikovne družine.
Poglej Krimski kanat in Poljščina
Poljska
Republika Poljska je obmorska država v Srednji Evropi, leži med Nemčijo na zahodu, Češko in Slovaško na jugu, Ukrajino in Belorusijo na vzhodu, ter Baltskim morjem, Litvo in Rusijo (v obliki kaliningrajske eksklave) na severu.
Poglej Krimski kanat in Poljska
Rajon
Rajón (rusko in ukrajinsko райо́н,,,,: raioni,,, romunsko in) je vrsta upravne enote v nekaterih republikah nekdanje Sovjetske zveze.
Poglej Krimski kanat in Rajon
Republika obeh narodov
Republika obeh narodov je bila zvezna država, ki je združevala Kraljevino Poljsko in Veliko litovsko kneževino na območju današnje Belorusije, Litve, Poljske, večinoma Ukrajine ter deloma Latvije in zahodne Rusije.
Poglej Krimski kanat in Republika obeh narodov
Ruščina
Rúščina (ру́сский язы́к (rússkij jazýk)) je jezik, ki se skupaj z ukrajinščino in beloruščino umešča v vzhodnoslovansko podskupino slovanskih jezikov.
Poglej Krimski kanat in Ruščina
Rusija
Rusija (Rossíja; izgovarjava) ali Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; (v ruščini)) je država, ki se razteza od Vzhodne Evrope do Severne Azije.
Poglej Krimski kanat in Rusija
Ruski imperij
Rúski impêrij (sodobno; starejše Россійская Имперія, in tudi sodobno, ali) je bila država, ki je obstajala med letoma 1721 in 1917.
Poglej Krimski kanat in Ruski imperij
Rusko-turška vojna (1676–1681)
Rusko-turška vojna (1676–1681) je bila vojna med Ruskim carstvom in Osmanskim cesarstvom, ki jo je v drugi polovici 17.
Poglej Krimski kanat in Rusko-turška vojna (1676–1681)
Rusko-turška vojna (1735–1739)
Rusko-turška vojna 1735-1739 je bila vojna med Carsko Rusijo in Osmanskim cesarstvom, ki jo je sprožila osmanska vojna s Perzijo in stalni vpadi krimskih Tatarov na rusko ozemlje.
Poglej Krimski kanat in Rusko-turška vojna (1735–1739)
Sahib I. Geraj
Sahib I. Geraj (krimsko tatarsko ١ صاحب كراى, I Sahib Geray, tatarsko Säxip Gäräy, turško I. Sahib Giray, rusko Сахиб I Герай, Sahib I Geraj, ukrajinsko Сахіб I Ґерай, Sahib I Geraj) je bil od leta 1521 do 1524 kan Kazanskega kanata in od leta 1532 do 1551 kan Krimskega kanata, * 1501, † 1551.
Poglej Krimski kanat in Sahib I. Geraj
Stari Krim
Stari Krim (rusko Старый Крым, ukrajinsko Старий Крим, krimsko tatarsko Eski Qırım) je majhno zgodovinsko mesto na vzhodu zdaj spornega polotoka Krima, približno 25 km zahodno Feodozije.
Poglej Krimski kanat in Stari Krim
Suženjstvo
Fotografija suženjskega fanta v Zanzibarju okoli leta 1890. Arabski gospodar ga je kaznoval zaradi prekrška. Suženjstvo je status osebe, nad katero se izvaja lastninska pravica.
Poglej Krimski kanat in Suženjstvo
Svilna pot
Dunhuang Svilna pot ali svilna cesta je mreža medsebojno povezanih trgovskih poti Azije (Vzhodne, Južne in Zahodne Azije) z območjem Sredozemlja, Severne, Severozahodne Afrike in Evrope.
Poglej Krimski kanat in Svilna pot
Tatarščina
Tatarščina (tatarsko татар теле, tatar tele, татарча, tatarča) je turški jezik, ki ga govorijo Tatari predvsem v Tatarstanu (evropska Rusija) in Sibiriji.
Poglej Krimski kanat in Tatarščina
Tatari
Tatari so turško ljudstvo, ki živi v Ruski federaciji, v Povolžju (avtonomni republiki Tatarstan, Baškortostan in sosednja območja) ter v Sibiriji.
Poglej Krimski kanat in Tatari
Turščina
Túrščina (turško Türkçe) je najbolj razširjen jezik iz skupine turških jezikov.
Poglej Krimski kanat in Turščina
Ukrajina
Ukrajina je država v Vzhodni Evropi.
Poglej Krimski kanat in Ukrajina
Ukrajinščina
Ukrajinščina ali ukrajinski jezik (українська мова) je uradni jezik Ukrajine in materni jezik približno 27,3 milijona Ukrajincev.
Poglej Krimski kanat in Ukrajinščina
Vakuf
Vakuf (arabsko وقف, awqāf, turško vakıf) je institucija islamskega prava, ki se je razvijala od 11.
Poglej Krimski kanat in Vakuf
Valide sultan
Valide sultan ali sultan valide (osmansko turško: والده سلطان, Sedef-i Dürr-i Hilafet, dobesedno: mati súltanka) je bil uradni naslov matere vladajočega sultana Osmanskega cesarstva.
Poglej Krimski kanat in Valide sultan
Vazal
Vazal je zgodovinski naziv, ki se uporablja za spremljevalca, ki se je zavezal, da bo svojemu močnemu zaščitniku zvest do konca življenja.
Poglej Krimski kanat in Vazal
Zaporoška oblast
Zaporoška oblast (Zaporiz'ka oblast') je oblast v jugovzhodni Ukrajini.
Poglej Krimski kanat in Zaporoška oblast
Zaporoška Seč
Zgodovinska karta ukrajinskega Kozaškega hetmanata in ozemlja Zaporoških kozakov v Ruskem carstvu (1751) Zaporoška Seč (ukrajinsko Запорозька Січ, Zaporoz'ka Sič, poljsko Sicz Zaporoska, rusko Запорожская Сечь, Zaporožskaja Seč) je bila od 16.
Poglej Krimski kanat in Zaporoška Seč
Zlata horda
Zlata horda (mongolsko Алтан Орд, Altan Ord, kazaško Алтын Орда, Altın Orda, tatarsko Алтын Урда, Altın Urda, rusko Золотая Орда, Zolotaja Orda, ukrajinsko Золота Орда, Zolota Orda) je bil prvotno mongolski in od 13.
Poglej Krimski kanat in Zlata horda
1449
1449 (MCDXLIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Krimski kanat in 1449
1478
1478 (MCDLXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Krimski kanat in 1478
1774
1774 (MDCCLXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Krimski kanat in 1774