Kazalo
44 odnosi: Aleksander Jaroslavič Nevski, Černigov, Črno morje, Baltsko morje, Bizantinsko cesarstvo, Dimitrij Donski, Ivan III. Vasiljevič, Ivan IV. Vasiljevič Grozni, Jaroslavelj, Kaspijsko jezero, Kazanski kanat, Kazimir IV. Poljski, Kijevska Rusija, Kneževina, Kolomna, Krimski kanat, Kulikovska bitka, Litva, Metropolit, Moskovski kremelj, Moskva, Moskva (reka), Oka, Patriarh, Pereslavelj-Zalesski, Pskov, Rjazan, Rurikidi, Ruska pravoslavna cerkev, Rusko carstvo, Saraj (mesto), Smolensk, Srednji vek, Tatari, Timur Lenk, Tver, Uralsko gorovje, Vasilij I. Dimitrijevič, Vasilij II. Vasiljevič, Vasilij III. Ivanovič, Vladimir, Rusija, Vladimiro-Suzdalska kneževina, Volgograd, Zlata horda.
Aleksander Jaroslavič Nevski
Sveti Aleksander Jaroslavič Nevski, novgorodski knez, vladimirski veliki knez in pravoslavni svetnik, * 13. maj 1220, Pereslavelj-Zalesski, Rusija, † 14. november 1263, Gorodec, Rusija.
Poglej Moskovska velika kneževina in Aleksander Jaroslavič Nevski
Černigov
Černigov (Черні́гів – Černigiv,, Черни́гов – Černigov,; Czernihów) je mesto in občina na severu Ukrajine, ki služi kot upravno središče Černigovske oblasti in Černigovskega rajona.
Poglej Moskovska velika kneževina in Černigov
Črno morje
Satelitska slika Črnega morja, posneta z NASA MODIS sličica Čŕno mórje je celinsko morje, ki ga na severu, vzhodu in zahodu omejuje Evropa, na jugu pa Anatolija.
Poglej Moskovska velika kneževina in Črno morje
Baltsko morje
Baltik - satelitski posnetek Báltsko mórje (ali Báltiško mórje) leži v severovzhodni Evropi, med Skandinavskim polotokom in osrednjo Evropo.
Poglej Moskovska velika kneževina in Baltsko morje
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Moskovska velika kneževina in Bizantinsko cesarstvo
Dimitrij Donski
Dimitrij Ivanovič Donski (rusko: Дми́трий Ива́нович Донско́й), moskovski knez, veliki knez Vladimira, * 12. oktober 1350, Moskva, 19. maj 1389, Moskva.
Poglej Moskovska velika kneževina in Dimitrij Donski
Ivan III. Vasiljevič
Ivan III.
Poglej Moskovska velika kneževina in Ivan III. Vasiljevič
Ivan IV. Vasiljevič Grozni
Ivan IV.
Poglej Moskovska velika kneževina in Ivan IV. Vasiljevič Grozni
Jaroslavelj
Jaroslavelj (Jaroslávl) je mesto v evropskem delu Rusije in upravno središče Jaroslaveljske oblasti, 250 km severovzhodno od Moskve.
Poglej Moskovska velika kneževina in Jaroslavelj
Kaspijsko jezero
Kaspijsko jezero (tudi Kaspijsko morje) je veliko endoreično vodno telo, ki leži na meji med Azijo in ruskim delom Evrope.
Poglej Moskovska velika kneževina in Kaspijsko jezero
Kazanski kanat
Kazanski kanat (tatarsko Казан ханлыгы, Kazan kanlıgı, rusko Казанское ханство, Kazanskoe hanstvo) je bil od leta 1438 do 1552 srednjeveška tatarska turška država na ozemlju nekdanje Volške Bolgarije.
Poglej Moskovska velika kneževina in Kazanski kanat
Kazimir IV. Poljski
Kazimir IV.
Poglej Moskovska velika kneževina in Kazimir IV. Poljski
Kijevska Rusija
Kijevska Rusija (starovzhodnoslovansko Ки́евская Русь) je bila srednjeveška vzhodnoslovanska država, ki je nastala leta 882 in je obstajala do sredine 13. stoletja.
Poglej Moskovska velika kneževina in Kijevska Rusija
Kneževina
Kneževína je ozemeljska upravno-politična enota, ki ji načeluje knez.
Poglej Moskovska velika kneževina in Kneževina
Kolomna
Kolomna (Колóмна) je zgodovinsko mesto v Moskovski oblasti v Rusiji, ki leži na sotočju rek Moskve in Oke, 114 km (po železnici) jugovzhodno od Moskve.
Poglej Moskovska velika kneževina in Kolomna
Krimski kanat
Krimski kanat (ali kaganat; mongolsko Крымын ханлиг, Krimin hanlig, krimsko tatarsko/turško Qırım Hanlığı, Къырым Ханлыгъы, قرمخانلغى ali Qırım Yurtu, Къырым Юрту, قرميورتى, rusko Крымское ханство, Krimskoje hanstvo, ukrajinsko Кримське ханство, Krimśke hanstvo, poljsko Chanat Krymski) je bila od leta 1478 do 1774 turška vazalna država Osmanskega cesarstva in najdlje živeči turški kanat, ki je nasledil Zlato hordo.
Poglej Moskovska velika kneževina in Krimski kanat
Kulikovska bitka
Kulikovska bitka, tudi Bitka na Kulikovem polju (rusko Мамаево побоище, Донское побоище, Куликовская битва, битва на Куликовом поле, Mamaevo poboiŝe, Danskoe poboiŝe, Kulikovska bitva, bitva na Kulikovom pole) se je vodila med borci Zlate horde pod poveljstvom Mamaja in različnimi ruskimi kneževinami pod združenim poveljstvom moskovskega velikega kneza Dmitrija Donskega.
Poglej Moskovska velika kneževina in Kulikovska bitka
Litva
Litva (litovsko Lietuva), uradno Republika Litva (litovsko Lietuvos Respublika), je država v severni Evropi in najjužnejša od treh baltskih držav.
Poglej Moskovska velika kneževina in Litva
Metropolit
Metropolit je škof rimskokatoliške ali pravoslavne Cerkve, ki mu je zaupano vodenje cerkvene pokrajine ali metropolije.
Poglej Moskovska velika kneževina in Metropolit
Moskovski kremelj
Moskovski kremelj Moskovski kremelj je najbolj poznan kremelj v Rusiji.
Poglej Moskovska velika kneževina in Moskovski kremelj
Moskva
Moskva (a) je glavno mesto in največje mesto v Rusiji, ima tudi status federalnega mesta v upravni delitvi Rusije.
Poglej Moskovska velika kneževina in Moskva
Moskva (reka)
Reka Moskva (rusko: река Москва, Москвá-рекá) je reka zahodne Rusije.
Poglej Moskovska velika kneževina in Moskva (reka)
Oka
Oka je lahko.
Poglej Moskovska velika kneževina in Oka
Patriarh
Patriarh (grško.
Poglej Moskovska velika kneževina in Patriarh
Pereslavelj-Zalesski
Univerza v Pereslavlju Pereslavelj-Zalesski je mesto v evropskem delu Rusije v Jaroslaveljski oblasti.
Poglej Moskovska velika kneževina in Pereslavelj-Zalesski
Pskov
99) je simbol nekdanje moči in neodvisnosti Pskova. Pskov (zastarelo Пльсковъ) je starodavno mesto v severozahodni Rusiji približno 70 km od meje z Estonijo ob reki Velikaja (57°49′ severno, 28°20′ vzhodno) pri njenem izlivu v Čudsko-Pskovsko jezero.
Poglej Moskovska velika kneževina in Pskov
Rjazan
Rjazan (rusko Рязань, Rjazan) je mesto in upravno središče Rjazanske oblasti, Ruska federacija.
Poglej Moskovska velika kneževina in Rjazan
Rurikidi
Vladimir Veliki, desno pa Dimitrij Donski. Rurikidi, dinastija, ki je od 10.
Poglej Moskovska velika kneževina in Rurikidi
Ruska pravoslavna cerkev
Pravoslavni križ. Redno ga uporablja Ruska pravoslavna cerkev, pretežno tudi Srbska pravoslavna cerkev. Ruska pravoslavna carkev, s kratico RPC, ali tudi Moskóvski patriarhát je največja krščanska Cerkev vzhodnega pravoslavja z Nicejsko-carigrajska veroizpovedjo.
Poglej Moskovska velika kneževina in Ruska pravoslavna cerkev
Rusko carstvo
Za čas pred letom 1547 glej Moskovska velika kneževina, za čas po letu 1721 glej Ruski imperij.
Poglej Moskovska velika kneževina in Rusko carstvo
Saraj (mesto)
Zlata horda leta 1389; z zvezdico je označen Novi Saraj Saraj je naziv dveh mest, ki sta bili zaporedoma prestolnici Zlate horde, mongolskega kraljestva, ki je v 13.
Poglej Moskovska velika kneževina in Saraj (mesto)
Smolensk
Smolensk (Смоленск) je mesto in upravno središče Smolenske oblasti v Rusiji, ki leži ob reki Dneper, 360 kilometrov zahodno-jugozahodno od Moskve.
Poglej Moskovska velika kneževina in Smolensk
Srednji vek
Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.
Poglej Moskovska velika kneževina in Srednji vek
Tatari
Tatari so turško ljudstvo, ki živi v Ruski federaciji, v Povolžju (avtonomni republiki Tatarstan, Baškortostan in sosednja območja) ter v Sibiriji.
Poglej Moskovska velika kneževina in Tatari
Timur Lenk
Timur (perzijsko تیمور, Timūr, čagatajsko Temür, uzbeško Temur), zgodovinsko znan kot Tamerlan (perzijsko تيمور لنگ, Timūr(-e) Lang, kar pomeni Železni Hromec ali Železni Šepavec), znan tudi kot Temur, Tajmur, Timurlenk, Timur i Leng, Tamburlajn ali Tajmur-e-Lang, je bil turško-mongolski osvajalec in ustanovitelj Timuridskega cesarstva v Perziji in Srednji Aziji.
Poglej Moskovska velika kneževina in Timur Lenk
Tver
Cerkev Velikomučenice Jekaterine Sveto-Jekaterinskega ženskega samostana Tver (v času 1931—1990 Kalinin (Кали́нин)) je mesto v Rusiji, upravno središče Tverske oblasti in pristanišče na reki Volgi.
Poglej Moskovska velika kneževina in Tver
Uralsko gorovje
Topografski zemljevid Rusije; Uralsko gorovje je ozka črta sredi nižine na zahodu Rusije Uralsko gorovje, tudi samo Ural, je staro gorovje v Rusiji in Kazahstanu, ki se razprostira približno 2500 km od severa proti jugu, od obale Arktičnega oceana, skozi zahodno Rusijo do izvira reke Ural na severovzhodu Kazahstana, geološko pa je del iste gorske verige še otočje Nova dežela na severu.
Poglej Moskovska velika kneževina in Uralsko gorovje
Vasilij I. Dimitrijevič
Vasilij I. Dimitrijevič (rusko: Василий I Дмитриевич), moskovski knez, veliki knez Vladimira, * 30. december 1371, † 27. februar 1425.
Poglej Moskovska velika kneževina in Vasilij I. Dimitrijevič
Vasilij II. Vasiljevič
Vasilij II.
Poglej Moskovska velika kneževina in Vasilij II. Vasiljevič
Vasilij III. Ivanovič
Vasilij III.
Poglej Moskovska velika kneževina in Vasilij III. Ivanovič
Vladimir, Rusija
Vladimir je mesto v Rusiji in glavno mesto Vladimirske oblasti.
Poglej Moskovska velika kneževina in Vladimir, Rusija
Vladimiro-Suzdalska kneževina
Vladimiro-Suzdalska kneževina (1157 - 1329) (Vladimiro-Suzdal'skoje knjažestvo) je bila ena izmed kneževin, ki so v 12. stoletju nasledile Kijevsko Rusijo.
Poglej Moskovska velika kneževina in Vladimiro-Suzdalska kneževina
Volgograd
Volgograd, zemljevid iz leta 1979, merilo 1: 1.000.000 Volgograd (do 1925 Caricin, 1925–1961 Stalingrad) je rusko mesto ob reki Volgi, upravno središče Volgograjske oblasti.
Poglej Moskovska velika kneževina in Volgograd
Zlata horda
Zlata horda (mongolsko Алтан Орд, Altan Ord, kazaško Алтын Орда, Altın Orda, tatarsko Алтын Урда, Altın Urda, rusko Золотая Орда, Zolotaja Orda, ukrajinsko Золота Орда, Zolota Orda) je bil prvotno mongolski in od 13.
Poglej Moskovska velika kneževina in Zlata horda
Prav tako znan kot Velika moskovska kneževina.