Kazalo
151 odnosi: Ahmed bin Kučuk, Aigusta Anastazija Litovska, Aleksander Jaroslavič Nevski, Aleksander Józef Lisowski, Aleksandrovski kremelj, Algirdas, Andrej Rubljov (film), Andronikov samostan, Arhangelsk, Šejk Ahmed, Šelonska bitka, Švedsko-novgorodske vojne, Černigov, Čudsko jezero, Čuvaši, Barbara Zapolja, Bazilij II., Belo-modro-bela zastava, Bitka pri Orši, Bitka pri Suzdalu, Bolgar (mesto), Bona Sforza, Boris Godunov, Car, Cerkev Marijinega oznanjenja, Moskva, Cerkev Marijinega vnebovzetja, Moskva, Daniil Aleksandrovič, Danijar, Džanaj, Džangali, Dimitrij Donski, Don (reka), Dunajski kongres (1515), Estonija, Evropska Rusija, Fasetna palača, Finski zaliv, Gazi II. Geraj, Gediminas, Glavni trg, Krakov, Grad Trakai, Grivna, Halil Kazanski, Horodelska unija, Ižori, Ibak, Ilham, Ingrija, Ivan Danski, Ivan I. Moskovski, ... Razširi indeks (101 več) »
Ahmed bin Kučuk
Ahmed bin Kučuk (urdujsko, perzijsko, arabsko احمد خان بن کوچک) je bil od leta 1465 do 1481 kan Velike horde, * ni znano, Zlata horda, † januar 1481, Saraj, Velika horda.
Poglej Moskovska velika kneževina in Ahmed bin Kučuk
Aigusta Anastazija Litovska
Aigusta Anastazija Litovska (rusko Анастаси́я Гедими́новна, Anastasíja Gedimínovna) je bila moskovska velika kneginja, žena moskovska velika kneza Simeona Ivanoviča Ponosnega, * okoli 1320, † 11. februar 1345, Moskva, Moskovska velika kneževina.
Poglej Moskovska velika kneževina in Aigusta Anastazija Litovska
Aleksander Jaroslavič Nevski
Sveti Aleksander Jaroslavič Nevski, novgorodski knez, vladimirski veliki knez in pravoslavni svetnik, * 13. maj 1220, Pereslavelj-Zalesski, Rusija, † 14. november 1263, Gorodec, Rusija.
Poglej Moskovska velika kneževina in Aleksander Jaroslavič Nevski
Aleksander Józef Lisowski
Aleksander Józef Lisowski, poljsko-litovski plemič (szlachcik) in častnik, * okoli 1580, † 11. oktober 1616, Starodub.
Poglej Moskovska velika kneževina in Aleksander Józef Lisowski
Aleksandrovski kremelj
Aleksandrovski kremelj (rusko Александровский кремль, Aleksandrovskij kreml' ali Алекса́ндровская слобода́, Aleksándrovskaja slobodá) je bila stara ruska trdnjava v sedanjem Aleksandrovu, Vladimirska oblast, Ruska federacija.
Poglej Moskovska velika kneževina in Aleksandrovski kremelj
Algirdas
Algirdas (belorusko Альгерд, Algerd, ukrajinsko Ольгерд, Olgerd, poljsko Olgierd) je bil vladar srednjeveške Litve, * okoli 1296, † maj 1377.
Poglej Moskovska velika kneževina in Algirdas
Andrej Rubljov (film)
Andrej Rubljov je sovjetski biografski zgodovinski dramski film iz leta 1969, ki ga je režiral Andrej Tarkovski in zanj tudi napisal scenarij skupaj z Andrejem Končalovskim.
Poglej Moskovska velika kneževina in Andrej Rubljov (film)
Andronikov samostan
Andronikov samostan Odrešenika (rusko: Андро́ников монасты́рь, Спа́со-Андро́ников монасты́рь, ali Андро́ников Нерукотво́рного Спа́са монасты́рь) je nekdanji samostan na levem bregu reke Jauza v Moskvi, posvečen Sveti sliki Odrešenika, ki je ni naredila roka in vsebuje najstarejšo stavbo (zunaj Kremlja) v Moskvi.
Poglej Moskovska velika kneževina in Andronikov samostan
Arhangelsk
Arhangelsk (Арха́нгельск) je glavno mesto Arhangelske oblasti v Rusiji.
Poglej Moskovska velika kneževina in Arhangelsk
Šejk Ahmed
Šejk Ahmed je bil zadnji kan Velike horde, ostanka Zlate horde, * ni znano, † 1529.
Poglej Moskovska velika kneževina in Šejk Ahmed
Šelonska bitka
Šelonska bitka (rusko Шелонская битва, Šelonskaja bitva) je bila odločilna bitka med vojskama Velike moskovske kneževine velikega kneza Ivana III. Vasiljeviča (vladal 1462–1505) in Novgorodske republike, ki se je dogajala ob reki Šelon 14. julija 1471.
Poglej Moskovska velika kneževina in Šelonska bitka
Švedsko-novgorodske vojne
Švedsko-novgorodske vojne so bile niz spopadov v 12.
Poglej Moskovska velika kneževina in Švedsko-novgorodske vojne
Černigov
Černigov (Черні́гів – Černigiv,, Черни́гов – Černigov,; Czernihów) je mesto in občina na severu Ukrajine, ki služi kot upravno središče Černigovske oblasti in Černigovskega rajona.
Poglej Moskovska velika kneževina in Černigov
Čudsko jezero
Čudsko jezero ali Čudsko-Pskovsko jezero (ali Peipussee) je največje čezmejno jezero v Evropi, na meji med Estonijo in Rusijo.
Poglej Moskovska velika kneževina in Čudsko jezero
Čuvaši
Čuvaši (čuvaško чăваш, mn. чăвашсе́м, rusko чуваши, Čuvaši) so turška etnična skupina, prvotno naseljena od porečja Volge do Sibirije.
Poglej Moskovska velika kneževina in Čuvaši
Barbara Zapolja
Barbara Zapolja (madžarsko Szapolyai Borbála, poljsko Barbara Zápolya) je bila od leta 1512 do 1515 poljska kraljica in litovska velika kneginja in prva žena kralja Sigismunda I. Starega, * 1495,Pas L. v. Barbara Zapolya.
Poglej Moskovska velika kneževina in Barbara Zapolja
Bazilij II.
Bazilij (Vasilij) II. (grško Βασίλειος Β΄) z vzdevkom Ubijalec Bolgarov (grško Βουλγαροκτόνος) je bil cesar Bizantinskega cesarstva iz Makedonske dinastije, ki je vladal od 10.
Poglej Moskovska velika kneževina in Bazilij II.
Belo-modro-bela zastava
Ruska belo-modro-bela zastava Belo-modro-bela zastava je zastava, ki je leta 2022 postala simbol protivojnih protestov v Rusiji med rusko-ukrajinsko vojno (ruska invazija na Ukrajino).
Poglej Moskovska velika kneževina in Belo-modro-bela zastava
Bitka pri Orši
Bitka pri Orši (belorusko Бітва пад Оршай, Bitva pad Oršaj, litovsko Oršos mūšis, poljsko bitwa pod Orszą, rusko Битва под Оршей, Bitva pod Oršej) je bila bitka med združeno vojsko Poljske in Litve pod poveljstvom litovskega velikega hetmana Konstantina Ostrogskega in vojsko Moskovske velike kneževine pod poveljstvom konjušnika Ivana Čeljadnina in kneza Mihaila Bulgakov-Golica, ki se je dogajala 8.
Poglej Moskovska velika kneževina in Bitka pri Orši
Bitka pri Suzdalu
Bitka pri Suzdalu ali bitka na reki Kamenki je bil spopad 7. julija 1445 med vojsko Moskovske velike kneževine pod poveljstvom kneza Vasilija II. Vasiljeviča in vojsko Kazanskega kanata pod poveljstvom kasnejšega kana Mahmuda, ki je napadla Nižni Novgorod.
Poglej Moskovska velika kneževina in Bitka pri Suzdalu
Bolgar (mesto)
Bolgar (tatarska cirilica Болгар: Bolgar, tatarska latinica Bulgar, Bolgar in Bolğar, čuvaško Пăлхар), je bil od 7.-15.
Poglej Moskovska velika kneževina in Bolgar (mesto)
Bona Sforza
Bona Sforza d'Aragona je bila druga žena poljskega kralja Sigismunda I. Starega in kot taka kraljica Poljske in velika kneginja Litve, * 2. februar 1494, Vigevano, Milanska vojvodina, † 19. november 1557, Bari, Neapeljsko kraljestvo.
Poglej Moskovska velika kneževina in Bona Sforza
Boris Godunov
Boris Fjodorovič Godunov, ruski car, * 1551, † 23. april 1605, Moskva.
Poglej Moskovska velika kneževina in Boris Godunov
Car
Cár je bil naslov južno- in vzhodnoslovanskih (pravoslavnih) vladarjev od Simeona I. Bolgarskega in nekaj njegovih naslednikov, preko srbskega carja Dušana, v Rusiji oz.
Poglej Moskovska velika kneževina in Car
Cerkev Marijinega oznanjenja, Moskva
Cerkev Marijinega oznanjenja (rusko: Благовещенский собор, ali Blagovešenski sobor) je ruska pravoslavna cerkev, posvečena Marijinemu oznanjenju.
Poglej Moskovska velika kneževina in Cerkev Marijinega oznanjenja, Moskva
Cerkev Marijinega vnebovzetja, Moskva
Cerkev Marijinega vnebovzetja (rusko: Успенский Собор, ali Uspenski sobor) je ruska pravoslavna Cerkev, posvečena Marijinemu vnebovzetju.
Poglej Moskovska velika kneževina in Cerkev Marijinega vnebovzetja, Moskva
Daniil Aleksandrovič
Daniil Aleksandrovič (1261–5. marec 1303), tudi Daniil Moskovski, je bil najmlajši sin Aleksandra Nevskega in prednik vseh moskovskih knezov.
Poglej Moskovska velika kneževina in Daniil Aleksandrovič
Danijar
Danijar ibn Kasim (tatarsko Daniəl, Даниял, دانیال) je bil v letih 1469-1486 sultan Kasimskega kanata, * ni znano, † 1486 Bil je sin sultana Kasima in vnuk kana Ulug Mohameda.
Poglej Moskovska velika kneževina in Danijar
Džanaj
Džanaj ibn Nur Devlet (tatarsko Canay, Җанай, جانای) je bil drugi sin sultana Nur Devleta in po smrti brata Satilgana od leta 1506 do 1512 sultan Kasimskega kanata, * neznano, † neznano.
Poglej Moskovska velika kneževina in Džanaj
Džangali
Džangali ali Džan Ali (tatarsko Җангали, Džangali, rusko Джан-Али, Džan-ali) je bil od leta 1519 do 1532 kan Kasimskega kanata in zatem od leta 1532 do 1535 kan Kazanskega kanata, * 1516, Kasimov, Kasimski kanat, † 1535, Iske Kazan, Kazanski kanat.
Poglej Moskovska velika kneževina in Džangali
Dimitrij Donski
Dimitrij Ivanovič Donski (rusko: Дми́трий Ива́нович Донско́й), moskovski knez, veliki knez Vladimira, * 12. oktober 1350, Moskva, 19. maj 1389, Moskva.
Poglej Moskovska velika kneževina in Dimitrij Donski
Don (reka)
Don (p) je reka v Rusiji, ki izvira na jugu Vzhodnoevropskega nižavja in teče v dolžini 1970 km do izliva v Azovsko morje.
Poglej Moskovska velika kneževina in Don (reka)
Dunajski kongres (1515)
Jan Matejko (1838-1893): ''Dunajski kongres'' Dunajski kongres leta 1515 je bilo srečanje, ki so se ga udeležili cesar Svetega rimskega cesarstva Maksimilijan I. in Jagelonca, brata Vladislav II., kralj Ogrske in Češke, in Sigismund I., kralj Poljske in veliki vojvoda Litve.
Poglej Moskovska velika kneževina in Dunajski kongres (1515)
Estonija
Republika Estonija (estonsko Eesti Vabariik) je majhna baltska obmorska država v severovzhodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Baltsko morje (vključno s Finskim zalivom na severu), na jugu na še eno baltsko državo, Latvijo in na vzhodu na Rusijo.
Poglej Moskovska velika kneževina in Estonija
Evropska Rusija
Ukrajine. Evropska Rusija je zahodni in najbolj poseljen del Rusije, ki se geografsko nahaja na evropski podcelini, v nasprotju z njenim redko poseljenim in zelo velikim vzhodnim azijskim delom, ki zajema celotno severno regijo celine.
Poglej Moskovska velika kneževina in Evropska Rusija
Fasetna palača
Fasetna palača (rusko Грановитая палата, Granovitaja palata) je stavba v Moskovskem kremlju v Rusiji, v kateri je bila glavna banketna sprejemna dvorana moskovskih knezov in kasneje carjev.
Poglej Moskovska velika kneževina in Fasetna palača
Finski zaliv
Finski zaliv (finsko Suomenlahti, estonsko Soome laht, rusko Фи́нский зали́в, tr. Finskiy zaliv, IPA:; švedsko Finska viken) je najvzhodnejši del Baltskega morja.
Poglej Moskovska velika kneževina in Finski zaliv
Gazi II. Geraj
Gazi II.
Poglej Moskovska velika kneževina in Gazi II. Geraj
Gediminas
Gediminas (latinsko Gedeminne, Gedeminnus) je bil od leta 1315 ali 1316 do svoje smrti litovski velik knez.
Poglej Moskovska velika kneževina in Gediminas
Glavni trg, Krakov
Glavni trg (poljsko Rynek Główny) v starem mestnem jedru Krakova je glavni mestni prostor v središču mesta.
Poglej Moskovska velika kneževina in Glavni trg, Krakov
Grad Trakai
Most proti glavnemu vhodu Notarnje dvorišče palače in leseno stebrišče Vojvodska palača Otoški grad Trakai (litvansko Trakų salos pilis, staro nemško Traken,, polsko Troki,, jidiš Troke) je vodni grad, ki se nahaja v kraju Trakai v Litvi, na otoku v jezeru Galvė.
Poglej Moskovska velika kneževina in Grad Trakai
Grivna
Okrogla grivna z maso okoli 200 g Trikotne novgorodske grivne, izkopane v okolici Koporja Kijevska rombična grivna Zaklad rombastih kijevskih grivn v Moskovskem državnem zgodovinskem muzeju Grivna (rusko in ukrajinsko гривна, grivna) je bila od 11.
Poglej Moskovska velika kneževina in Grivna
Halil Kazanski
Halil (tatarsko Хәлил, Xälil, rusko Халиль, Halil, arabsko خلیل) je bi tretji kan Kazanskega kanata, ki je vladal v letih 1465-1467, * ni znano, Kazan, Kazanski kanat.
Poglej Moskovska velika kneževina in Halil Kazanski
Horodelska unija
Poljska in Litva v letih 1386–1434 Horodelska unija ali Horodelski sporazum (poljsko Unia horodelska, litovsko Horodlės unija) je sklop treh aktov, podpisanih v vasi Horodlo v vzhodni Poljski 2.
Poglej Moskovska velika kneževina in Horodelska unija
Ižori
Ižori (rusko Ижо́ра, Ižóri, Ижо́рцы, Ižórci, finsko Inkerikot, estonsko Isurid) so skupaj z Voti domorodni finski prebivalci Ingrije.
Poglej Moskovska velika kneževina in Ižori
Ibak
Ibak, tudi Abak, Ivak, Said Ibrahim in kan Tjumena, je bil od leta 1468 do 1495 šibanidski kan Sibirskega kanata, * ni znano, † 1495.
Poglej Moskovska velika kneževina in Ibak
Ilham
Ilham (tatarsko İlham, arabsko الهام) je bil leta 1479-1484 in 1485-1487 kan Kazanskega kanata, * okoli 1450, † okoli 1490.
Poglej Moskovska velika kneževina in Ilham
Ingrija
Zgodovinska Ingrija (estonsko Ingeri, Ingerimaa, finsko Inkeri ali Inkerinmaa, švedsko Ingermanland, rusko Ингрия, Ingriya ali Ижора, Ižora) je pokrajina ob južni obali Finskega zaliva.
Poglej Moskovska velika kneževina in Ingrija
Ivan Danski
| name.
Poglej Moskovska velika kneževina in Ivan Danski
Ivan I. Moskovski
Ivan I. Danilovič Kalita (rusko Ива́н I Данилович Калита́) je bil od leta 1322 ali 1325 do 1340 moskovski knez, od leta 1328 do 1340 veliki vladimirski knez in od leta 1328 do 1337 novgorodski knez, * 1. oktober 1284 ali 1288, † 31. marec 1340, Moskva.
Poglej Moskovska velika kneževina in Ivan I. Moskovski
Ivan III. Vasiljevič
Ivan III.
Poglej Moskovska velika kneževina in Ivan III. Vasiljevič
Ivan IV. Vasiljevič Grozni
Ivan IV.
Poglej Moskovska velika kneževina in Ivan IV. Vasiljevič Grozni
Jaželbiški mir
Jaželbiški mir je mirovni sporazum, ki sta ga po moskovsko-novgorodski vojni 25. februarja 1456 v vasi Jaželbici podpisala veliki moskovski knez Vasilij II. Vasiljevič in vlada Novgorodske rapublike.
Poglej Moskovska velika kneževina in Jaželbiški mir
Jagelonci
Jagelonska dinastija ali preprosto Jagelonci (poljsko Jagiellonowie, litovsko Jogailaičių dinastija) so bili vladarska dinastija.
Poglej Moskovska velika kneževina in Jagelonci
Jan Karol Chodkiewicz
Jan Karol Chodkiewicz (litovsko Jonas Karolis Chodkevičius, belorusko Ян Караль Хадкевіч, Jan Karal Hadkevič) je bil poveljnik vojske Velike litovske kneževine, od leta 1601 feldhetman Litve in od leta 1605 veliki hetman Litve, * okoli 1561, Vilna, Velika litovska kneževina, † 24.
Poglej Moskovska velika kneževina in Jan Karol Chodkiewicz
Jaroslavelj
Jaroslavelj (Jaroslávl) je mesto v evropskem delu Rusije in upravno središče Jaroslaveljske oblasti, 250 km severovzhodno od Moskve.
Poglej Moskovska velika kneževina in Jaroslavelj
Jasak
Pobiranje jaska; ''Remezovski letopis'', eden od sibirskih letopisov Jasák (mongolsko засаг, zasag, tatarsko ясак, jasak, rusko яса́к, jasа́k) je turška beseda, ki pomeni davek.
Poglej Moskovska velika kneževina in Jasak
Jugra
Avtonomno okrožje Hanti-Mansi v zagodni Sibiriji Jugra (starorusko Югра, Jugra, bizantinsko grško Οὔγγροι, Oὔggroi, latinsko Ongariae) je skupno ime pokrajin in ljudstev vzhodno od Urala zahodni Sibiriji, omenjenih v ruskih kronikah od 12.
Poglej Moskovska velika kneževina in Jugra
Kaluga
Kaluga (rusko Калуга, Kaluga) je mesto in upravno središče Kaluške oblasti Ruski federaciji.
Poglej Moskovska velika kneževina in Kaluga
Kazanski kanat
Kazanski kanat (tatarsko Казан ханлыгы, Kazan kanlıgı, rusko Казанское ханство, Kazanskoe hanstvo) je bil od leta 1438 do 1552 srednjeveška tatarska turška država na ozemlju nekdanje Volške Bolgarije.
Poglej Moskovska velika kneževina in Kazanski kanat
Kazimir IV. Poljski
Kazimir IV.
Poglej Moskovska velika kneževina in Kazimir IV. Poljski
Kęstutis
Kęstutis (litovsko Kęstutis, latinsko Kinstut) je bil vladar srednjeveške Litve, * okoli 1297, † 3. ali 15. avgust 1382.
Poglej Moskovska velika kneževina in Kęstutis
Kijevska Rusija
Kijevska Rusija (starovzhodnoslovansko Ки́евская Русь) je bila srednjeveška vzhodnoslovanska država, ki je nastala leta 882 in je obstajala do sredine 13. stoletja.
Poglej Moskovska velika kneževina in Kijevska Rusija
Kolomna
Kolomna (Колóмна) je zgodovinsko mesto v Moskovski oblasti v Rusiji, ki leži na sotočju rek Moskve in Oke, 114 km (po železnici) jugovzhodno od Moskve.
Poglej Moskovska velika kneževina in Kolomna
Kostroma
Kostroma (Кострома́) je zgodovinsko mesto in glavno mesto Kostromske oblasti v Rusiji.
Poglej Moskovska velika kneževina in Kostroma
Kraljevina Livonija
Kraljevina Livonija (rusko Ливонское королевство, Livonskoe korolestvo, nemško Königreich Livland, estonsko Liivimaa kuningriik, latvijsko Livonijas ķēniņvalsts) je bilo marionetno kraljestvo na ozemlju sedanje Estonije in Latvije, ki ga je med livonsko vojno (1558-1583) leta 1570 ustanovil ruski car Ivan Grozni.
Poglej Moskovska velika kneževina in Kraljevina Livonija
Krim (polotok)
Polotok Krim (ukrajinsko Кримський півострів, ruski Крымский полуостров, krimskotatarsko Qırım yarımadası) je ime polotoka v Črnem morju in istoimenskih republik: Republike Krim (s stališča Rusije) in Avtonomne republike Krim (s stališča Ukrajine).
Poglej Moskovska velika kneževina in Krim (polotok)
Krimski kanat
Krimski kanat (ali kaganat; mongolsko Крымын ханлиг, Krimin hanlig, krimsko tatarsko/turško Qırım Hanlığı, Къырым Ханлыгъы, قرمخانلغى ali Qırım Yurtu, Къырым Юрту, قرميورتى, rusko Крымское ханство, Krimskoje hanstvo, ukrajinsko Кримське ханство, Krimśke hanstvo, poljsko Chanat Krymski) je bila od leta 1478 do 1774 turška vazalna država Osmanskega cesarstva in najdlje živeči turški kanat, ki je nasledil Zlato hordo.
Poglej Moskovska velika kneževina in Krimski kanat
Krimski pohod na Moskvo (1571)
Krimski pohod na Moskvo, znan tudi kot moskovski požar, se je zgodil 24. maja 1571, ko sta vojski Krimskega kanata in Osmanskega cesarstva (8.000 krimskih Tatarov, 33.000 nerednih osmanskih vojakov in 7.000 janičarjev) pod poveljstvom krimskega kana Devleta I. Geraja zaobšla ruske obrambne utrdbe na reki Oki, prečkala reko Ugro in obkolila bok 60.000 glave ruske vojske.
Poglej Moskovska velika kneževina in Krimski pohod na Moskvo (1571)
Kulikovska bitka
Kulikovska bitka, tudi Bitka na Kulikovem polju (rusko Мамаево побоище, Донское побоище, Куликовская битва, битва на Куликовом поле, Mamaevo poboiŝe, Danskoe poboiŝe, Kulikovska bitva, bitva na Kulikovom pole) se je vodila med borci Zlate horde pod poveljstvom Mamaja in različnimi ruskimi kneževinami pod združenim poveljstvom moskovskega velikega kneza Dmitrija Donskega.
Poglej Moskovska velika kneževina in Kulikovska bitka
Kurlandija
Regije Latvije Kurlandija (latvijsko Kurzeme) je poleg Semgalije (Zemgale), osrednje Livonije (Vidzeme) in Latgalije (Latgale) ena od štirih zgodovinskih pokrajin Latvije.
Poglej Moskovska velika kneževina in Kurlandija
Lisovčiki
Lisovčiki, znani tudi kot izgubljenci in elearži so bili v zgodnjem 17.
Poglej Moskovska velika kneževina in Lisovčiki
Litovski statuti
Litovski statuti (litovsko Lietuvas statūti), prvotno znani kot Statuti Velike litovske kneževine, so bili kodifikacija celotne zakonodaje Velike litovske kneževine in njegove naslednice poljsko-litovske Republike obeh narodov iz 16.
Poglej Moskovska velika kneževina in Litovski statuti
Litva
Litva (litovsko Lietuva), uradno Republika Litva (litovsko Lietuvos Respublika), je država v severni Evropi in najjužnejša od treh baltskih držav.
Poglej Moskovska velika kneževina in Litva
Mahmud Kazanski
Mahmud Kan, v ruskih kronikah Mahmutek (Махмутек), je bil v letih 1445-1466 kan tatarskega Kazanskega kanata, * ni znano, † 1466.
Poglej Moskovska velika kneževina in Mahmud Kazanski
Mangup
Planota, na kateri je stala trdnjava Mangup Kneževina Teodoro v 13. stoletju Mangup ali Mangup kale (ukrajinsko: Мангуп, rusko: Мангуп, krimskotatarsko: Mangup) je zgodovinska trdnjava na Krimu, zgrajena na planoti kakšnih petnajst kilometrov vzhodno od Sevastopola, antičnega Kersonesa.
Poglej Moskovska velika kneževina in Mangup
Marfa Borecka
Marfa Borecka, znana tudi kot Marta Županja (rusko Марфа Посадница – Marfa Posadnica), je bila žena Isaka Boretskega, novgorodskega posadnika – župana, v letih 1438–1439 in ponovno leta 1453.
Poglej Moskovska velika kneževina in Marfa Borecka
Marijci
Marijci (marijsko Марий-влак, Mari, rusko Mарийцы, Marijci) so ugro-finska etnična skupina, ki je tradicionalno živela ob reki Volgi in Kami, Rusija.
Poglej Moskovska velika kneževina in Marijci
Mehmed I. Geraj
Mehmed I. Geraj (krimsko tatarsko ١ محمد كراى, I Mehmed Geray, turško I. Mehmed Giray, rusko Мехмед I Герай, Mehmed I Geraj, ukrajinsko Мехмед I Ґерай, Mehmed I Geraj), znan tudi kot Veliki, je bil od leta 1515 do 1523 kan Krimskega kanata, * 1465, † 1523, Astrahan.
Poglej Moskovska velika kneževina in Mehmed I. Geraj
Modra horda
Modra horda (mongolsko: Kok ord) je bil eden od kanatov Mongolskega cesarstva, ki je nastala po Džingiskanovi smrti leta 1227.
Poglej Moskovska velika kneževina in Modra horda
Moskovska državljanska vojna
Moskovska državljanska vojna ali velika fevdalna vojna je bil vojaški konflikt, ki je trajal celo vladavino kneza Vasilija II. Moskovskega (1425-1453).
Poglej Moskovska velika kneževina in Moskovska državljanska vojna
Moskovski kremelj
Moskovski kremelj Moskovski kremelj je najbolj poznan kremelj v Rusiji.
Poglej Moskovska velika kneževina in Moskovski kremelj
Moskovski zapiski
Moskovski zapiski so knjiga barona Žige Herbersteina iz leta 1549, ki obravnava moskovsko državo 16. stoletja z geografskega, zgodovinskega in etnološkega vidika.
Poglej Moskovska velika kneževina in Moskovski zapiski
Moskovsko kremeljsko obzidje
Moskovsko kremeljsko obzidje je obrambni zid, ki obdaja Moskovski kremelj, prepoznaven po značilnih zarezah (cinah in njegovih stolpih. Prvotno obzidje je bilo verjetno preprosta lesena palisada s stražarskimi stolpi, zgrajena leta 1156. Kremeljsko obzidje je, podobno kot številne cerkve v Kremlju, postavili italijanski arhitekti.
Poglej Moskovska velika kneževina in Moskovsko kremeljsko obzidje
Moskva
Moskva (a) je glavno mesto in največje mesto v Rusiji, ima tudi status federalnega mesta v upravni delitvi Rusije.
Poglej Moskovska velika kneževina in Moskva
Murtaza
Murtaza (perzijsko مرتضی, Morteza) je bil eden od zadnjih kanov Zlate horde, * ni znano, † 1491.
Poglej Moskovska velika kneževina in Murtaza
Nenško avtonomno okrožje
Nenško avtonomno okrožje (Не́нецкий автоно́мный о́круг; Nenjocije awtonomnoj ŋokruk) je federalni subjekt Rusije in avtonomno okrožje Arhangelske oblasti.
Poglej Moskovska velika kneževina in Nenško avtonomno okrožje
Nikolaj Ivanovič Kostomarov
Nikolaj Ivanovič Kostomarov, rusko-ukrajinski zgodovinar, pisatelj, pesnik in publicist, * 16. maj 1817, sloboda Jurasovka, Voroneška gubernija, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 19. april 1885, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).
Poglej Moskovska velika kneževina in Nikolaj Ivanovič Kostomarov
Novgorodska republika
Novgorodska republika (rusko Новгородская республика, Novgorodskaja respublika, starovzhodnoslovansko Новгородскаѧ землѧ, Novgorodskaę zemlę, latinsko Novogardia) ali Novgorodska Rusija (rusko Новгородская Русь, Novgorodskaya Rus') je bila srednjeveška država, ki je obstajala od 12.
Poglej Moskovska velika kneževina in Novgorodska republika
Obdobje težav
Sigismundu III. Vasa Obdobje težav (rusko Смутное время, Smutnoje vremja, poslovenjeno žalostni čas) ali smuta (rusko смута, smuta, dobesedno zadrega) je bilo obdobje politične krize v Ruskem carstvu, ki se je začelo s smrtjo zadnjega Rurikida, carja Fjodorja I. Ivanoviča leta 1589, in končalo leta 1613 s prihodom Mihaela I.
Poglej Moskovska velika kneževina in Obdobje težav
Opričnina
Opričnina (rusko опри́чнина, opríčnina) je bila državna politika, ki jo je v letih 1565 do 1584 (uradno do 1572) izvajal ruski car Ivan IV. Grozni.
Poglej Moskovska velika kneževina in Opričnina
Palača velikih knezov Litve
Palača velikih knezov Litve (litovsko Lietuvos Didžiosios Kunigaikštystės valdovų rūmai Vilniaus žemutinėje pilyje; poljsko Zamek Dolny w Wilnie) je palača v Vilni, Litva.
Poglej Moskovska velika kneževina in Palača velikih knezov Litve
Permski okraj
Permski okraj (Permskij kraj) je federalni subjekt Rusije (okraj), ki leži v vzhodni Evropi.
Poglej Moskovska velika kneževina in Permski okraj
Potop (zgodovina)
Potop (poljsko pоtор szwedzki, litovsko švedų tvanas) je skupno ime niza vojnih pohodov v poljsko-litovski Republiki obeh narodov sredi 17.
Poglej Moskovska velika kneževina in Potop (zgodovina)
Prokopij Petrovič Ljapunov
Prokopij Petrovič Ljapunov (rusko Прокопий Петрович Ляпунов) je bil prominenten ruski plemič (rusko dvorjan), domnevno iz rodbine Rurikidov, in vojvoda (vojaški poveljnik), ki je konec 1590.
Poglej Moskovska velika kneževina in Prokopij Petrovič Ljapunov
Prusija
Različna ozemlja in vladavine z imenom Prusija so podane v Prusija (razločitev) Prusija, monarhija brandenburških Hohenzollerjev, od leta 1918 republika (Freistaat) v okviru Weimarske republike.
Poglej Moskovska velika kneževina in Prusija
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Moskovska velika kneževina in Rimsko cesarstvo
Rjazan
Rjazan (rusko Рязань, Rjazan) je mesto in upravno središče Rjazanske oblasti, Ruska federacija.
Poglej Moskovska velika kneževina in Rjazan
Romanovi
Grb rodbine Romanov. Romanovi so ruska carska dinastija, ki je vladala v obdobju 1613-1917.
Poglej Moskovska velika kneževina in Romanovi
Ruščina
Rúščina (ру́сский язы́к (rússkij jazýk)) je jezik, ki se skupaj z ukrajinščino in beloruščino umešča v vzhodnoslovansko podskupino slovanskih jezikov.
Poglej Moskovska velika kneževina in Ruščina
Rurik
Rurik ali Rjurik (rusko: Рюрик, Rjurik, starovzhodnonordijsko: Rørik, kar pomeni »slavni vladar«), * okrog 830, † okrog 879, je bil varjaški poglavar, ki je leta 862 prevzel oblast v Ladogi, zgradil naselje Holmgard v bližini Novgoroda in ustanovil dinastijo Rurikov, ki je vladala v Kijevski Rusiji (do leta 1240), zatem pa v Gališko-Volinski kneževini (do 14.
Poglej Moskovska velika kneževina in Rurik
Rurikidi
Vladimir Veliki, desno pa Dimitrij Donski. Rurikidi, dinastija, ki je od 10.
Poglej Moskovska velika kneževina in Rurikidi
Ruska književnost
Otoku Vasiljevski v Sankt Peterburgu Rúska knjižévnost se nanaša na književnost Rusije ali njenih izseljencev in na književnost v ruskem jeziku več neodvisnih narodov, ki so bili nekoč del Rusije ali Sovjetske zveze.
Poglej Moskovska velika kneževina in Ruska književnost
Rusko carstvo
Za čas pred letom 1547 glej Moskovska velika kneževina, za čas po letu 1721 glej Ruski imperij.
Poglej Moskovska velika kneževina in Rusko carstvo
Samostan Pantelejmon
Samostan sv.
Poglej Moskovska velika kneževina in Samostan Pantelejmon
Sergij Radoneški
Sergij Radoneški na ikoni iz 17. stoletja. Sergij Radoneški, iguman samostana sv. Trojica, pravoslavni svetnik, * okrog 1314, † 25. september 1392, samostan sv. Trojica.
Poglej Moskovska velika kneževina in Sergij Radoneški
Seznam kazanskih kanov
Gijat-ud-din Kan je izkoristil težave v Zlati hordi in se v 1420.
Poglej Moskovska velika kneževina in Seznam kazanskih kanov
Sigismund I. Poljski
Sigismund I. Poljski ali Sigismund I. Stari (poljsko Zygmunt I Stary, litovsko Žygimantas II Senasis) je bil od leta 1506 do svoje smrti kralj Poljske in veliki knez Litve, * 1. januar 1467, Kozienice, Poljska, † 1. april 1548, Krakov, Poljska.
Poglej Moskovska velika kneževina in Sigismund I. Poljski
Simeon Bekbulatovič
Simeon Bekbulatovič (rusko Симеон Бекбулатович, Simeon Bekbulatovič), rojen kot Sain Bulat (rusko Саин-Булат, Sain-Bulat, tatarsko ساین بولاط), je bil ruski politik tatarskega porekla, ki je leta 1567—1573 vladal kot kan Kasimskega kanata, leta 1575—1576 kot marionetni veliki knez vseh Rusov in leta 1576-1585 kot veliki tverski knez, * neznano, † 5.
Poglej Moskovska velika kneževina in Simeon Bekbulatovič
Simeon Moskovski
Simeon Ivanovič Ponosni (rusko Семён Иванович Гордый, Semjon Ivanovič Gordi) je bil moskovski knez in veliki vladimirski knez, * 7. september 1317, Moskva, Velika moskovska kneževina, † 27. april 1353, Moskva, Velika moskovska kneževina.
Poglej Moskovska velika kneževina in Simeon Moskovski
Smolensk
Smolensk (Смоленск) je mesto in upravno središče Smolenske oblasti v Rusiji, ki leži ob reki Dneper, 360 kilometrov zahodno-jugozahodno od Moskve.
Poglej Moskovska velika kneževina in Smolensk
Stańczyk (Matejko)
Stańczyk (poljsko Stańczyk w czasie balu na dworze królowej Bony wobec straconego Smoleńska, v prevodu Stańczyk med plesom na dvorišču kraljice Bone ob izgubi Smolenska) je slika Jana Matejka, končana leta 1862.
Poglej Moskovska velika kneževina in Stańczyk (Matejko)
Stara novgorodščina
Stara novgorodščina je izumrlo narečje stare vzhodne slovanščine.
Poglej Moskovska velika kneževina in Stara novgorodščina
Stolnic
Stolnic (iz slovanskega stol – miza) je bil plemiški (bojarski) dvorni položaj v donavskih kneževinah Vlaški in Moldaviji, ki približno ustreza položaju senešala.
Poglej Moskovska velika kneževina in Stolnic
Stroganovi
Stroganovi ali Strogonovi (rusko Стро́гановы, Стро́гоновы), so bili družina zelo uspešnih ruskih trgovcev, industrialcev, posestnikov in državnikov.
Poglej Moskovska velika kneževina in Stroganovi
Tisjacki
Tisjatski ali tisjačnik (rusko Тысяцкий ali Тысячник, poslovenjeno tisočnik) je bil uradnik knežje uprave v mestih srednjeveške Rusije.
Poglej Moskovska velika kneževina in Tisjacki
Trinajstletna vojna
Trinajstletna vojna (nemško Dreizehnjähriger Krieg, poljsko wojna trzynastoletnia), imenovana tudi vojna mest, je bil vojaški konflikt med Prusko zvezo in Kraljevino Poljsko na eni in Tevtonskim viteškim redom na drugi strani, ki je trajal od leta 1454 do 1466.
Poglej Moskovska velika kneževina in Trinajstletna vojna
Tula
Tula (Тула) je največje in glavno mesto Tulske oblasti v Rusiji, 193 km južno od Moskve.
Poglej Moskovska velika kneževina in Tula
Uškujniki
Savelij Mojsejevič Zejdenberg (19. stoletje): Uškujniki, novgorodski svobodni bojevniki Volgi; na sliki je zemljevih sedanje Niženovgorodska oblast, Rusija Kostromo (16. stoletje) Uškujniki (rusko ушкуйники, uškujniki) ali ruski pirati so bili svobodno in demokratično ljudstvo v zgodnji ruski državi.
Poglej Moskovska velika kneževina in Uškujniki
Ujezd
Ujezdi Ruskega cesarstva leta 1897 Ujezd (rusko уе́зд, ujezd, ukrajinsko повіт, povit) je bil od 13.
Poglej Moskovska velika kneževina in Ujezd
Ulrich von Jungingen
Ulrich von Jungingen je bil 26.
Poglej Moskovska velika kneževina in Ulrich von Jungingen
Utamiš Geraj
Utamiš Geraj (tatarsko Ütämeşgäräy, rusko Утямыш-Гирей, Utjamiš-Girej) je bil od leta 1549 do 1551 kan Kazanskega kanata, * 1546, † 21. junij 1566, Moskva, Moskovska velika kneževina.
Poglej Moskovska velika kneževina in Utamiš Geraj
Uzbeg kan
Mohammed Öz Beg (mongolsko Өзбег, Özbeg), bolj znan kot Uzbeg ali Özbeg je bil kan Modre in Zlate horde, ki je vladal od leta 1313 do 1341, * 1282, † 1341.
Poglej Moskovska velika kneževina in Uzbeg kan
Varšavska konfederacija
Varšavska konfederacija Varšavska konfederacija, ki jo je 28.
Poglej Moskovska velika kneževina in Varšavska konfederacija
Vasilij I. Dimitrijevič
Vasilij I. Dimitrijevič (rusko: Василий I Дмитриевич), moskovski knez, veliki knez Vladimira, * 30. december 1371, † 27. februar 1425.
Poglej Moskovska velika kneževina in Vasilij I. Dimitrijevič
Vasilij II. Vasiljevič
Vasilij II.
Poglej Moskovska velika kneževina in Vasilij II. Vasiljevič
Vasilij III. Ivanovič
Vasilij III.
Poglej Moskovska velika kneževina in Vasilij III. Ivanovič
Vasilij IV. Ruski
Vasilij Ivanovič Šujski oziroma Vasilij IV.
Poglej Moskovska velika kneževina in Vasilij IV. Ruski
Velika horda
Velika horda (tatarsko Олы Урда, Velika horda) je bil tatarsko-mongolski kanat, ostanek Zlate horde, ki je obstajal približno od leta 1435 do 1502.
Poglej Moskovska velika kneževina in Velika horda
Velika Kremeljska palača
Pogled z Velikega kamnitega mostu na Kremeljsko palačo Pogled z nasprotnega brega reke Moskve Velika kremeljska palača (rusko Большой Кремлёвский дворец, Bolšoj Kremljovski dvorec) v osrčju ruske prestolnice Moskve predstavlja pomemben del arhitekturnega ansambla Moskovskega kremlja, saj je sestavljen iz več stavb različnih slogov, ki so nastajale od 15.
Poglej Moskovska velika kneževina in Velika Kremeljska palača
Velika litovska kneževina
Velika litovska kneževina (starobelorusko Велїкое кнꙗзство Лїтовское) je bila od 13. stoletja do leta 1795 država na območju današnje Litve, Belorusije ter deloma Ukrajine, Poljske (Podlaško vojvodstvo) in Rusije (Smolenska oblast).
Poglej Moskovska velika kneževina in Velika litovska kneževina
Veliki Novgorod
Veliki Novgorod je najstarejše mesto v severozahodni Rusiji in upravno središče Novgorodske oblasti.
Poglej Moskovska velika kneževina in Veliki Novgorod
Viljem iz Modene
Viljem iz Modene, znan tudi kot Viljem Sambijski, Guglielmo de Chartreaux, Guglielmo de Savoy in Guillelmus, italijanski duhovnik in papeški diplomat, In: Salvador Miranda: The Cardinals of the Holy Roman Church.
Poglej Moskovska velika kneževina in Viljem iz Modene
Vladimir, Rusija
Vladimir je mesto v Rusiji in glavno mesto Vladimirske oblasti.
Poglej Moskovska velika kneževina in Vladimir, Rusija
Vladimiro-Suzdalska kneževina
Vladimiro-Suzdalska kneževina (1157 - 1329) (Vladimiro-Suzdal'skoje knjažestvo) je bila ena izmed kneževin, ki so v 12. stoletju nasledile Kijevsko Rusijo.
Poglej Moskovska velika kneževina in Vladimiro-Suzdalska kneževina
Vladislav II. Poljski
Vladislav II.
Poglej Moskovska velika kneževina in Vladislav II. Poljski
Volška trgovska pot
V srednjem veku je Volška trgovska pot povezala severno Evropo in severozahodno Rusijo s Kaspijskim jezerom, preko reke Volge.
Poglej Moskovska velika kneževina in Volška trgovska pot
Vologda
Vologda (Во́логда) je mesto v Rusiji in glavno mesto Vologdske oblasti, ki leži na reki Vologdi v porečju Severne Dvine.
Poglej Moskovska velika kneževina in Vologda
Volost
Vólost (rusko во́лость, vólost) je bila tradicionalna upravna podenota v Vzhodni Evropi.
Poglej Moskovska velika kneževina in Volost
Zadonščina
Zadonščina (Задонщина, kar bi se lahko prevedlo kot "dežela onkraj Dona") je ruski literarni spomenik iz poznega 14.
Poglej Moskovska velika kneževina in Zadonščina
Zgodovina Poljske
Tobias Mayer: Zemljevid Poljske leta 1757 Zgodovina Poljske je dolga več kot tisoč let.
Poglej Moskovska velika kneževina in Zgodovina Poljske
Zgodovina Poljske v času dinastije Jageloncev
Zgodovina Poljske v času dinastije Jageloncev (1386-1572) Dinastija Jageloncev je vladala Poljski in veliki kneževini Litvi v obdobju 1386-1572.
Poglej Moskovska velika kneževina in Zgodovina Poljske v času dinastije Jageloncev
Zgodovina Rimskega cesarstva
Širjenje Rimske republike in Rimskega cesarstva Zgodovina Rimskega cesarstva se začne po zaključku t. i. republikanske dobe antičnega Rima (Rimski republiki), traja več kot 16 stoletij in vključuje več stopenj razvoja rimske države: obdobje zgodnjega Rimskega cesarstva, obdobje, v katerem se je razdelilo na zahodno in vzhodno polovico in obdobje srednjeveškega Vzhodnega rimskega ali Bizantinskega cesarstva do začetka novega veka.
Poglej Moskovska velika kneževina in Zgodovina Rimskega cesarstva
Zgodovina Rusije
Zgodovina Rusije je opisana v vrsti člankov.
Poglej Moskovska velika kneževina in Zgodovina Rusije
Zgodovina Talina
Prve arheološke sledi prisotnosti majhne skupnosti lovcev in ribičev v današnjem mestnem središču Talina so stare približno 5000 let.
Poglej Moskovska velika kneževina in Zgodovina Talina
Zgodovina Tatarstana
Zgodovina Tatarstana je povezana z zgodovino Povolžja.
Poglej Moskovska velika kneževina in Zgodovina Tatarstana
Zgodovina Ukrajine
Zastava Ukrajine Zgodovina Ukrajine zajema dogajanje na ozemlju današnje države Ukrajine od prazgodovine do danes.
Poglej Moskovska velika kneževina in Zgodovina Ukrajine
Zlata horda
Zlata horda (mongolsko Алтан Орд, Altan Ord, kazaško Алтын Орда, Altın Orda, tatarsko Алтын Урда, Altın Urda, rusko Золотая Орда, Zolotaja Orda, ukrajinsko Золота Орда, Zolota Orda) je bil prvotno mongolski in od 13.
Poglej Moskovska velika kneževina in Zlata horda
14. julij
14.
Poglej Moskovska velika kneževina in 14. julij
1456
1456 (MCDLVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Moskovska velika kneževina in 1456
1471
1471 (MCDLXXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Moskovska velika kneževina in 1471
Prav tako znan kot Velika moskovska kneževina.