Kazalo
57 odnosi: Aleksandrovski kremelj, Astrahanski kanat, Štefan Báthory, Švedska, Čerkezija, Baltsko morje, Belo morje, Car, Cerkev Vasilija blaženega, Moskva, Danska, Donski kozaki, Elizabeta I. Angleška, Enciklopedija Britannica, Erik XIV. Švedski, Finski zaliv, Fjodor I. Ruski, Gregorijanski koledar, Henrik III. Francoski, Julijanski koledar, Kaspijsko jezero, Kazan, Kazanski kanat, Kneževina Transilvanija, Krimski kanat, Litva, Livonija, Livonska vojna, Moskovska velika kneževina, Moskovski kremelj, Moskva, Nižni Novgorod, Opričnina, Papež Gregor XIII., Peter Veliki, Poljska, Polock, Pskov, Romanovi, Rurikidi, Rusko carstvo, Sibirija, Talin, Tatari, Tevtonski viteški red, Trojiški samostan sv. Sergija, Tula, Uralsko gorovje, Vasilij III. Ivanovič, Vasilij IV. Ruski, Veliki Novgorod, ... Razširi indeks (7 več) »
- Litvanski Rusi
- Rojeni leta 1530
- Ruski carji
- Srbski Rusi
- Umrli leta 1584
Aleksandrovski kremelj
Aleksandrovski kremelj (rusko Александровский кремль, Aleksandrovskij kreml' ali Алекса́ндровская слобода́, Aleksándrovskaja slobodá) je bila stara ruska trdnjava v sedanjem Aleksandrovu, Vladimirska oblast, Ruska federacija.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in Aleksandrovski kremelj
Astrahanski kanat
Astrahanski kanat (mongolsko Хажитархан ханлыгы, tatarsko Xacitarxan xanlığı) je bila turška država, ki je nastala po razpadu Zlate horde sredi 15.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in Astrahanski kanat
Štefan Báthory
Štefan Báthory (madžarsko Báthory István, poljsko Stefan Batory, litovsko Steponas Batoras), vojvoda Sedmograške, kralj Poljske, veliki knez Litve, * 27. september 1533, Şimleu Silvaniei, Kneževina Transilvanija, † 12. december 1586, Grodno, Republika obeh narodov.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in Štefan Báthory
Švedska
Kraljevina Švedska (švedsko Konungariket Sverige) je obmorska in največja (tako po površini - 450.000 kv. km, kot po prebivalstvu - okoli 10 milijonov) nordijska država v Skandinaviji v severni Evropi.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in Švedska
Čerkezija
Karta Čerkezije iz leta 1840 Čerkezija na karti Kavkaza Čerkezija (rusko: Черкесия/Čerkesija, turško: Çerkesya) je pokrajina na zahodnem Kavkazu.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in Čerkezija
Baltsko morje
Baltik - satelitski posnetek Báltsko mórje (ali Báltiško mórje) leži v severovzhodni Evropi, med Skandinavskim polotokom in osrednjo Evropo.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in Baltsko morje
Belo morje
Belo morje (Белое море, Béloje móre; karelijsko in Vienanmeri; nenetsko Сэрако ямʼ, Serako jam) je zaliv Barentsovega morja, ki se zajeda v celino med polotokoma Kola in Kanin na skrajnem severozahodu Rusije.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in Belo morje
Car
Cár je bil naslov južno- in vzhodnoslovanskih (pravoslavnih) vladarjev od Simeona I. Bolgarskega in nekaj njegovih naslednikov, preko srbskega carja Dušana, v Rusiji oz.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in Car
Cerkev Vasilija blaženega, Moskva
Cerkev Vasilija Blaženega (rusko: собо́р Васи́лия Блаже́нного, Sobor Vasilija Blažennogo) je krščanska cerkev na Rdečem trgu v Moskvi, Rusija in velja za kulturni simbol države.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in Cerkev Vasilija blaženega, Moskva
Danska
Kraljevina Danska (krajše le Danska) je najstarejša in površinsko najmanjša nordijska država, ki se nahaja v Skandinaviji v severni Evropi na polotoku vzhodno od Baltskega morja in jugozahodno od Severnega morja.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in Danska
Donski kozaki
Donski kozaki ali Donci so kozaki, ki so se naselili vzdolž srednjega in spodnjega toka reke Don.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in Donski kozaki
Elizabeta I. Angleška
Elizabeta I. (tudi Gloriana, dobra kraljica Bess (Good Queen Bess) ali deviška kraljica (nikoli se ni poročila)), kraljica Anglije in Irske, * 7. september 1533, † 24. marec 1603.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in Elizabeta I. Angleška
Enciklopedija Britannica
Oglas iz leta 1913 za 11. izdajo enciklopedije Enciklopedija Britannica je najstarejša splošna enciklopedija v angleškem jeziku, katere prva izdaja je izšla med letoma 1768 in 1771.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in Enciklopedija Britannica
Erik XIV. Švedski
Erik XIV.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in Erik XIV. Švedski
Finski zaliv
Finski zaliv (finsko Suomenlahti, estonsko Soome laht, rusko Фи́нский зали́в, tr. Finskiy zaliv, IPA:; švedsko Finska viken) je najvzhodnejši del Baltskega morja.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in Finski zaliv
Fjodor I. Ruski
Fjodor Ivanovič ali Fjodor I. Ruski (rusko: Фёдор I Иванович), ruski car, * 31. maj 1557, Moskva, † 17. januar 1598, Moskva.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in Fjodor I. Ruski
Gregorijanski koledar
Gregorijanski, tudi krščanski koledar ali zahodni koledar, je sončni koledar, ki ga trenutno uporabljajo skoraj po vsem svetu.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in Gregorijanski koledar
Henrik III. Francoski
Henrik III.Francoski ali Henrik Valoijski (francosko Henri III, poljsko Henryk Walezy) je bil vojvoda Anžujski, v letih 1573–1574 kralj Poljske in od leta 1574 do svoje smrti kralj Francije in zadnji monarh iz Valoijske dinastije, * 19. september 1551, Fontainebleau, † 2. avgust 1589, Saint-Cloud.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in Henrik III. Francoski
Julijanski koledar
Julijánski koledár je oblika koledarja, ki temelji na tropskem letu (Sončevo leto) in se imenuje po Gaju Juliju Cezarju.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in Julijanski koledar
Kaspijsko jezero
Kaspijsko jezero (tudi Kaspijsko morje) je veliko endoreično vodno telo, ki leži na meji med Azijo in ruskim delom Evrope.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in Kaspijsko jezero
Kazan
Kazan (Kazánj,, Qazan) je glavno mesto ruske avtonomne republike Tatarstana.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in Kazan
Kazanski kanat
Kazanski kanat (tatarsko Казан ханлыгы, Kazan kanlıgı, rusko Казанское ханство, Kazanskoe hanstvo) je bil od leta 1438 do 1552 srednjeveška tatarska turška država na ozemlju nekdanje Volške Bolgarije.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in Kazanski kanat
Kneževina Transilvanija
Kneževina Transilvanija, tudi Sedmograška, notranje avtonomna vladavina na Balkanu v obdobju 1570 – 1867.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in Kneževina Transilvanija
Krimski kanat
Krimski kanat (ali kaganat; mongolsko Крымын ханлиг, Krimin hanlig, krimsko tatarsko/turško Qırım Hanlığı, Къырым Ханлыгъы, قرمخانلغى ali Qırım Yurtu, Къырым Юрту, قرميورتى, rusko Крымское ханство, Krimskoje hanstvo, ukrajinsko Кримське ханство, Krimśke hanstvo, poljsko Chanat Krymski) je bila od leta 1478 do 1774 turška vazalna država Osmanskega cesarstva in najdlje živeči turški kanat, ki je nasledil Zlato hordo.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in Krimski kanat
Litva
Litva (litovsko Lietuva), uradno Republika Litva (litovsko Lietuvos Respublika), je država v severni Evropi in najjužnejša od treh baltskih držav.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in Litva
Livonija
Livonija, (tudi Livlandija in Eifland, latinsko Livonia, litvansko Līvõmō, estonsko Liivimaa, latvijsko Livonija, rusko Ливония (Liwonija), poljsko Inflanty) je ime za zgodovinsko pokrajino v Baltiku.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in Livonija
Livonska vojna
Livonska vojna (1558–1583) je bila vojna za oblast v Stari Livoniji, sedanji Estoniji in Latviji.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in Livonska vojna
Moskovska velika kneževina
''Širitev Moskovske kneževine v obdobju 1300 - 1533: 1300 (najtemnejše), 1389 (Dimitrij Donski), 1505 (Ivan III.), 1533 (Vasilij III., najsvetlejše).'' Moskovska velika kneževina je srednjeveška kneževina.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in Moskovska velika kneževina
Moskovski kremelj
Moskovski kremelj Moskovski kremelj je najbolj poznan kremelj v Rusiji.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in Moskovski kremelj
Moskva
Moskva (a) je glavno mesto in največje mesto v Rusiji, ima tudi status federalnega mesta v upravni delitvi Rusije.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in Moskva
Nižni Novgorod
Nižni Novgorod (Nížnij Nóvgorod) pogovorno skrajšan na Nižni, je mesto v Rusiji in upravno središče Privolškega zveznega okrožja in regije (oblast) Nižni Novgorod.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in Nižni Novgorod
Opričnina
Opričnina (rusko опри́чнина, opríčnina) je bila državna politika, ki jo je v letih 1565 do 1584 (uradno do 1572) izvajal ruski car Ivan IV. Grozni.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in Opričnina
Papež Gregor XIII.
Papež Gregor XIII. (rojen kot Ugo Boncompagni), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof, kardinal in papež, * 7. januar 1502, Bologna, † 10. april 1585.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in Papež Gregor XIII.
Peter Veliki
Peter I. Veliki (tudi Peter I. Aleksejevič), ruski car, * 9. junij (30. maj, ruski koledar) 1672,.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in Peter Veliki
Poljska
Republika Poljska je obmorska država v Srednji Evropi, leži med Nemčijo na zahodu, Češko in Slovaško na jugu, Ukrajino in Belorusijo na vzhodu, ter Baltskim morjem, Litvo in Rusijo (v obliki kaliningrajske eksklave) na severu.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in Poljska
Polock
Polock (belorusko По́лацк, Pólack, rusko По́лоцк, Pólock, litovsko Polockas, poljsko Połock) je zgodovinsko mesto v Belorusiji ob reki Dvini.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in Polock
Pskov
99) je simbol nekdanje moči in neodvisnosti Pskova. Pskov (zastarelo Пльсковъ) je starodavno mesto v severozahodni Rusiji približno 70 km od meje z Estonijo ob reki Velikaja (57°49′ severno, 28°20′ vzhodno) pri njenem izlivu v Čudsko-Pskovsko jezero.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in Pskov
Romanovi
Grb rodbine Romanov. Romanovi so ruska carska dinastija, ki je vladala v obdobju 1613-1917.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in Romanovi
Rurikidi
Vladimir Veliki, desno pa Dimitrij Donski. Rurikidi, dinastija, ki je od 10.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in Rurikidi
Rusko carstvo
Za čas pred letom 1547 glej Moskovska velika kneževina, za čas po letu 1721 glej Ruski imperij.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in Rusko carstvo
Sibirija
Sibirija (v tatarščini pomeni »speča dežela«) je obsežna geografska regija, ki sestavlja vso severno Azijo, od gorovja Ural na zahodu do Tihega oceana v vzhod.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in Sibirija
Talin
Talin (/ ˈtɑːlɪn, ˈtælɪn /; estonsko Tallinn) je glavno in najbolj naseljeno mesto Estonije.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in Talin
Tatari
Tatari so turško ljudstvo, ki živi v Ruski federaciji, v Povolžju (avtonomni republiki Tatarstan, Baškortostan in sosednja območja) ter v Sibiriji.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in Tatari
Tevtonski viteški red
Red tevtonskih vitezov bolnišnice svete Marije Jeruzalemske (ali Deutscher Orden), znan še kot nemški viteški red, križniki, tevtonski vitezi je bil nekdaj katoliški viteški red, ki je bil ustanovljen v Sveti deželi med tretjo križarsko vojno, danes pa je zgolj katoliški verski red.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in Tevtonski viteški red
Trojiški samostan sv. Sergija
Trojiška lavra sv.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in Trojiški samostan sv. Sergija
Tula
Tula (Тула) je največje in glavno mesto Tulske oblasti v Rusiji, 193 km južno od Moskve.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in Tula
Uralsko gorovje
Topografski zemljevid Rusije; Uralsko gorovje je ozka črta sredi nižine na zahodu Rusije Uralsko gorovje, tudi samo Ural, je staro gorovje v Rusiji in Kazahstanu, ki se razprostira približno 2500 km od severa proti jugu, od obale Arktičnega oceana, skozi zahodno Rusijo do izvira reke Ural na severovzhodu Kazahstana, geološko pa je del iste gorske verige še otočje Nova dežela na severu.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in Uralsko gorovje
Vasilij III. Ivanovič
Vasilij III.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in Vasilij III. Ivanovič
Vasilij IV. Ruski
Vasilij Ivanovič Šujski oziroma Vasilij IV.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in Vasilij IV. Ruski
Veliki Novgorod
Veliki Novgorod je najstarejše mesto v severozahodni Rusiji in upravno središče Novgorodske oblasti.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in Veliki Novgorod
Volga
Volga je reka, ki teče po zahodni Rusiji od izvira v Valdajskem hribovju v Tverski oblasti do izliva v Kaspijsko jezero.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in Volga
Vzhodna pravoslavna cerkev
Pravoslávje spada med tri večje veje krščanstva.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in Vzhodna pravoslavna cerkev
Zgodovina Poljske v času dinastije Jageloncev
Zgodovina Poljske v času dinastije Jageloncev (1386-1572) Dinastija Jageloncev je vladala Poljski in veliki kneževini Litvi v obdobju 1386-1572.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in Zgodovina Poljske v času dinastije Jageloncev
1530
1530 (MDXXX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in 1530
1584
1584 (MDLXXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in 1584
25. avgust
25.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in 25. avgust
28. marec
28.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in 28. marec
Glej tudi
Litvanski Rusi
Rojeni leta 1530
Ruski carji
Srbski Rusi
Umrli leta 1584
Prav tako znan kot Ivan Grozni, Ivan IV., Ivan IV. (Rusija), Ivan IV. Grozni, Ivan IV. Ruski.