Kazalo
96 odnosi: Alandski otoki, Aleksander Jaroslavič Nevski, Aleksandrova trdnjava, Androga, Apnenec, Atlantski losos, Baker, Baltski ščit, Baltski klif, Baltsko morje, Belica (riba), Belomorsko-baltski prekop, Bizantinsko cesarstvo, Bor (drevo), Bradavičarica, Breza, Druga svetovna vojna, Espoo, Estonci, Estonija, Evropska ščuka, Finska, Friderik II. Danski, Glinenec, Gustav Vasa, Helsinki, Ižori, Iglavci, Iglica, Ilmenski Sloveni, Jerebika, Jez (riba), Kambrij, Kareli, Karelijska ožina, Kenozoik, Klen, Klenič, Kotka, Kronštat, Kvartar, Ladoško jezero, Linj, Listavec, Livonska vojna, Mednarodna hidrografska organizacija, Minolovec, Moskovska velika kneževina, Narva (reka), Navadni koreselj, ... Razširi indeks (46 več) »
Alandski otoki
Alandski otoki so otočje v Baltskem morju.
Poglej Finski zaliv in Alandski otoki
Aleksander Jaroslavič Nevski
Sveti Aleksander Jaroslavič Nevski, novgorodski knez, vladimirski veliki knez in pravoslavni svetnik, * 13. maj 1220, Pereslavelj-Zalesski, Rusija, † 14. november 1263, Gorodec, Rusija.
Poglej Finski zaliv in Aleksander Jaroslavič Nevski
Aleksandrova trdnjava
Aleksandrova trdnjava (tudi Trdnjava Aleksandra I. ali Kužna trdnjava (rusko Форт Александр Первый – Fort Aleksandr Perviy ali rusko Чумный форт) je pomorska trdnjava na umetnem otoku v Finskem zalivu blizu Sankt Peterburga in Kronstadta. Od leta 1899 do 1917 je trdnjava gostila raziskovalni laboratorij za kugo in druge bakterijske bolezni.
Poglej Finski zaliv in Aleksandrova trdnjava
Androga
Androga (znanstveno ime Abramis bjoerkna) je sladkovodna riba iz družine pravih krapovcev.
Poglej Finski zaliv in Androga
Apnenec
Apnenčaste skale pri Krakovu Apnenec je sedimentna kamnina, ki jo sestavlja pretežno kalcijev karbonat (CaCO3) v obliki minerala kalcita in aragonita, poleg tega pa tudi dolomit (CaMg(CO3)2).
Poglej Finski zaliv in Apnenec
Atlantski losos
Atlantski losos, (znanstveno ime Salmo salar), imenovan tudi samo losos, je riba iz družine Salmonidae (postrvi).
Poglej Finski zaliv in Atlantski losos
Baker
Baker je kemični element s simbolom Cu (iz) in atomskim številom 29.
Poglej Finski zaliv in Baker
Baltski ščit
Baltski ščit, tudi Baltiški ščit (ali fenoskandijski ščit) je del zemeljske skorje, ki pripada vzhodnoevropskemu kratonu in predstavlja velik del Fenoskandije, severozahodne Rusije in severnega Baltskega morja.
Poglej Finski zaliv in Baltski ščit
Baltski klif
Baltski klif (estonsko Balti klint, švedsko Baltiska klinten, rusko Балтийско-Ладожский уступ, Глинт) je erozijski apnenčast klif (pečina) in breg na več otokih Baltskega morja v Estoniji v Leningrajski oblasti Rusije in na otokih Gotland in Öland na Švedskem.
Poglej Finski zaliv in Baltski klif
Baltsko morje
Baltik - satelitski posnetek Báltsko mórje (ali Báltiško mórje) leži v severovzhodni Evropi, med Skandinavskim polotokom in osrednjo Evropo.
Poglej Finski zaliv in Baltsko morje
Belica (riba)
Belica (znanstveno ime Leucaspius delineatus) je sladkovodna riba iz družine pravih krapovcev, edina vrsta v rodu Leucaspius.
Poglej Finski zaliv in Belica (riba)
Belomorsko-baltski prekop
Zemljevid Belomorsko-Baltskega prekopa Belomorski-Baltski prekop v Belomorsku Belomorski-Baltski prekop (Беломо́рско–Балти́йский кана́л tudi Belomorkanal ali samo BBK) je prekop v Rusiji, ki povezuje Belo morje preko jezer Vigozero, Oneškega in Ladoškega jezera in številnih rek do Baltskega morja.
Poglej Finski zaliv in Belomorsko-baltski prekop
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Finski zaliv in Bizantinsko cesarstvo
Bor (drevo)
Bor je iglasto drevo iz rodu borovcev (Pinus) v družini borovk (Pinaceae).
Poglej Finski zaliv in Bor (drevo)
Bradavičarica
Bradavíčarica (znanstveno ime Cyclopterus lumpus) je riba severnih obal Atlantskega oceana, zaide tudi do Španije.
Poglej Finski zaliv in Bradavičarica
Breza
Breza (znanstveno ime Betula) je rod dreves iz družine brezovk (Betulaceae), zelo soroden družini bukve oz.
Poglej Finski zaliv in Breza
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Poglej Finski zaliv in Druga svetovna vojna
Espoo
Mestni okrožji Leppävaara in Lintuvaara z zraka Espoo je mesto na južni obali Finske.
Poglej Finski zaliv in Espoo
Estonci
Estonci (estonsko eestlased) so narod, ki prvenstveno živi na področju današnje Estonije.
Poglej Finski zaliv in Estonci
Estonija
Republika Estonija (estonsko Eesti Vabariik) je majhna baltska obmorska država v severovzhodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Baltsko morje (vključno s Finskim zalivom na severu), na jugu na še eno baltsko državo, Latvijo in na vzhodu na Rusijo.
Poglej Finski zaliv in Estonija
Evropska ščuka
Evropska ali navadna ščuka (znanstveno ime Esox lucius) je vrsta roparskih rib iz družine ščuk, ki je razširjena po Evropi, Aziji in Severni Ameriki. Rekordna ščuka, po pravilih IGFA, je bila ujeta 16. oktobra 1986 v jezeru Greffern v Nemčiji. Tehtala je 25 kg. Rekord za najdaljšo ščuko pa ista organizacija, priznava primerku, ki so ga ujeli 1.
Poglej Finski zaliv in Evropska ščuka
Finska
Republika Finska (finsko: Suomi, švedsko: Finland) je obmorska Nordijska država, ki na jugozahodu meji na Baltsko morje, na jugovzhodu na Finski zaliv, na zahodu na Botniški zaliv.
Poglej Finski zaliv in Finska
Friderik II. Danski
Friderik II.
Poglej Finski zaliv in Friderik II. Danski
Glinenec
Glinenci (KAlSi3O8 - NaAlSi3O8 - CaAl2Si2O8) so skupina kamninotvornih tektosilikatnih mineralov, ki sestavljajo okrog 60% Zemljine skorje.
Poglej Finski zaliv in Glinenec
Gustav Vasa
Gustav I., rojen kot Gustav Eriksson v plemiški rodbini Vasa, kasneje znan kot Gustav Vasa, je bil od leta 1523 svoje smrti leta 1560 švedski kralj, * 12. maj 1496, † 29. september 1560, Stockholm.
Poglej Finski zaliv in Gustav Vasa
Helsinki
Helsinki (švedsko; slengovsko Stadi) so glavno mesto in največje mesto na Finskem.
Poglej Finski zaliv in Helsinki
Ižori
Ižori (rusko Ижо́ра, Ižóri, Ижо́рцы, Ižórci, finsko Inkerikot, estonsko Isurid) so skupaj z Voti domorodni finski prebivalci Ingrije.
Poglej Finski zaliv in Ižori
Iglavci
Iglavci ali storžnjaki (znanstveno ime Pinophyta) so najbolj obširne, po vsem svetu razširjene iglaste golosemenke.
Poglej Finski zaliv in Iglavci
Iglica
Íglica (znanstveno ime Belone belone) je pelaška riba roparica, ki živi tudi v Jadranskem morju.
Poglej Finski zaliv in Iglica
Ilmenski Sloveni
Slowensk in poznejši Veliki Novogrod z jezerom Ilmen (izrez iz Carte des Pays SLAVO-POLONAIS). Poudarki z rdečo, temno zeleno in modro barvo ter napis Jezero so dodani naknadno za boljšo razločitev. Ilmenski Sloveni (rusko: и́льменские словене) so bili vzhodnoslovansko pleme, ki je v drugi polovici prvega tisočletja naseljevalo obale jezera Mojsko (danes Ilmensko jezero v Novgorodski oblasti, Rusija) ter porečje rek Volhov, Lovat, Msta z zgornjim tokom reke Mologa.
Poglej Finski zaliv in Ilmenski Sloveni
Jerebika
Jerebíka (znanstveno ime Sorbus aucuparia) je listnato drevo z užitnimi plodovi.
Poglej Finski zaliv in Jerebika
Jez (riba)
Jez (znanstveno ime Leuciscus idus) je evropska sladkovodna riba iz družine pravih krapovcev.
Poglej Finski zaliv in Jez (riba)
Kambrij
Kámbrij je najstarejše geološko obdobje paleozoika, ki se je začelo pred 542 milijoni let ob koncu proterozoika in končalo pred približno 488 milijoni let z začetkom ordovicija.
Poglej Finski zaliv in Kambrij
Kareli
Kareli (karelsko karjalaižet, karjalazet, karjalaiset, finsko karjalaiset, švedsko kareler, karelare, rusko Карелы) so baltska finska etnična skupina, avtohtona v zgodovinski regiji Kareliji, ki je danes razdeljena med Finsko in Rusijo.
Poglej Finski zaliv in Kareli
Karelijska ožina
Karelijska ožina (finščina: Karjalankannas) je približno 45–110 km širok odsek kopnega, ki se nahaja med Finskim zalivom in Ladoškim jezerom na severozahodu Rusije, severno od reke Neve (med 61 ° 21 "N, 59 ° 46'N in 27 ° 42'E, 31 ° 08'E).
Poglej Finski zaliv in Karelijska ožina
Kenozoik
Kenozoik je geološka doba, ki se je začela pred okoli 65 milijoni let in je trenutna in zadnja doba v geološki zgodovini Zemlje.
Poglej Finski zaliv in Kenozoik
Klen
Klen (znanstveno ime Squalius cephalus) je evropska sladkovodna riba iz družine krapovcev.
Poglej Finski zaliv in Klen
Klenič
Klenič (znanstveno ime Leuciscus leuciscus) je evropska sladkovodna riba iz reda krapovcev.
Poglej Finski zaliv in Klenič
Kotka
Kotka (ime v finščini pomeni »orel«) je finsko mesto ob obali Finskega zaliva, na delti reke Kymijoki.
Poglej Finski zaliv in Kotka
Kronštat
Kronštat, tudi Cronstadt ali Kronštádt (iz nemščine Krone za 'krono' in Stadt za 'mesto') je rusko pristaniško mesto v okrožju Kronštadtski v zveznem mestu Sankt Peterburg, na otoku Kotlin, 30 kilometrov zahodno od Sankt Peterburga, blizu glave Finskega zaliva.
Poglej Finski zaliv in Kronštat
Kvartar
Kvartár je najmlajše obdobje v zgodovini Zemlje.
Poglej Finski zaliv in Kvartar
Ladoško jezero
Ladoško jezero (Ladožskoje ozero, ali label,; Laatokka) je sladkovodno jezero v Republiki Kareliji in Leningrajski oblasti v severozahodni Rusiji tik pred obrobjem Sankt Peterburga.
Poglej Finski zaliv in Ladoško jezero
Linj
Linj (znanstveno ime Tinca tinca) je sladkovodna riba iz družine pravih krapovcev (Ciprinidae).
Poglej Finski zaliv in Linj
Listavec
Bukov gozd Listavci so listnata drevesa s širokimi listi, za razliko od iglic iglavcev.
Poglej Finski zaliv in Listavec
Livonska vojna
Livonska vojna (1558–1583) je bila vojna za oblast v Stari Livoniji, sedanji Estoniji in Latviji.
Poglej Finski zaliv in Livonska vojna
Mednarodna hidrografska organizacija
Mednarodna hidrografska organizacija (kratica IHO) je medvladna organizacija s sedežem v Monaku, ki predpisuje poimenovanje in razmejitev vodnih teles v svetovnem merilu ter hidrografske standarde, spodbuja pa tudi razvoj tehnik kartiranja in deluje kot posvetovalno telo za koordinacijo pristojnih uradov v državah članicah.
Poglej Finski zaliv in Mednarodna hidrografska organizacija
Minolovec
Ameriški minolovec ''USS Raven'' Minolovec (angleško Minesweeper) je vrsta vojaške ladje, ki jo uvrščamo med plovila za protiminsko bojevanje.
Poglej Finski zaliv in Minolovec
Moskovska velika kneževina
''Širitev Moskovske kneževine v obdobju 1300 - 1533: 1300 (najtemnejše), 1389 (Dimitrij Donski), 1505 (Ivan III.), 1533 (Vasilij III., najsvetlejše).'' Moskovska velika kneževina je srednjeveška kneževina.
Poglej Finski zaliv in Moskovska velika kneževina
Narva (reka)
Reka Narva, prej tudi Narova, teče 77 kilometrov proti severu v Baltsko morje in je po iztoku največja estonska reka.
Poglej Finski zaliv in Narva (reka)
Navadni koreselj
Navadni koreselj (znanstveno ime Carassius carassius) je riba iz družine krapovcev.
Poglej Finski zaliv in Navadni koreselj
Nežica
Nežica ali polžača (znanstveno ime Cobitis taenia) je sladkovodna riba iz družine činkelj.
Poglej Finski zaliv in Nežica
Neolitik
Moravč pri Gabrovki Neolitik ali »mlajša« kamena doba je bilo obdobje v razvoju človeške tehnike in tradicionalno zadnji del kamene dobe.
Poglej Finski zaliv in Neolitik
Neva
Neva (rusko Нева́ finsko Nëvii) je reka na severozahodu Rusije, ki teče od Ladoškega jezera skozi zahodni del Leningrajske oblasti (zgodovinska regija Ingrija) do Nevskega zaliva, dela Finskega zaliva.
Poglej Finski zaliv in Neva
Okun
Okun (znanstveno ime Gymnocephalus cernuus) je sladkovodna riba iz družine ostrižev, ki je razširjena po Evropi in severni Aziji.
Poglej Finski zaliv in Okun
Ordovicij
Ordovícij je druga perioda paleozoika, za kambrijem, ki se je končal pred 490 milijoni let in pred silurjem, ki se je začel pred 438 milijoni let.
Poglej Finski zaliv in Ordovicij
Otok Kotlin
Kotlin (rusko: Ко́тлин) je ruski otok, ki leži v bližini glave Finskega zaliva, 32 kilometrov zahodno od Sankt Peterburga v Baltskem morju.
Poglej Finski zaliv in Otok Kotlin
Papalina
Papalina ali sprat (znanstveno ime Sprattus sprattus) je morska pelaška riba iz družine sardel.
Poglej Finski zaliv in Papalina
Peščenjak
Rezana plošča iz peščenjaka Peščenjak je klastična sedimentna kamnina, sestavljena predvsem iz silikatnih zrnc velikosti peska (0,0625 do 2 mm).
Poglej Finski zaliv in Peščenjak
Pesticid
Škropljenje s pesticidi s pomočjo letala Pesticíd (iz latinskega pestis, kuga in cidium, umor) je kemikalija za uničevanje škodljivcev na pridelovalnih površinah.
Poglej Finski zaliv in Pesticid
Peter Veliki
Peter I. Veliki (tudi Peter I. Aleksejevič), ruski car, * 9. junij (30. maj, ruski koledar) 1672,.
Poglej Finski zaliv in Peter Veliki
Petergof
Petrodvorec Petergof, med letoma 1944 in 1997 imenovan Petrodvorec (Петродворец), je naselje v Petrodvorskem okrožju mesta Sankt Peterburg v Rusiji, ki leži severni strani Finskega zaliva.
Poglej Finski zaliv in Petergof
Pisanec
Pisanec, z znanstvenim imenom Phoxinus phoxinus, je vrsta sladkovodnih rib iz družine krapovcev in značilni predstavnik rodu Phoxinus.
Poglej Finski zaliv in Pisanec
Ploščič
Ploščič (znanstveno ime Abramis brama) je sladkovodna riba iz družine krapovcev.
Poglej Finski zaliv in Ploščič
Podmornica
Avstralska podmornica ''HMAS Rankin'' Podmornica je vsako pomorsko plovilo, ki je zmožno plutja pod in na morski gladini; po navadi plujejo pod morsko gladino, od tu tudi ime (podmornica -> pod + mor(je) + nica).
Poglej Finski zaliv in Podmornica
Poplava
hurikanu Katrina (2005) Poplava je začasno prekritje zemljišča z vodo, ki običajno ni prekrito z vodo.
Poglej Finski zaliv in Poplava
Porvoo
Porvoo je mesto na južni obali Finske.
Poglej Finski zaliv in Porvoo
Rdeča armada
Petrograd, 1921 Rdéča armáda (rusko Рабоче-крестьянская Красная армия (РККА), dobesedno Delavsko-kmečka rdeča armada; kratica RA oziroma RKKA) je bila vojska Sovjetske zveze od leta 1918 do 1946.
Poglej Finski zaliv in Rdeča armada
Rdečeoka
Rdečeoka ali črnovka (znanstveno ime Rutilus rutilus) je evropska sladkovodna riba iz družine pravih krapovcev (Ciprinidae).
Poglej Finski zaliv in Rdečeoka
Rdečeperka
Rdečeperka (znanstveno ime Scardinius erythropthalmus) je sladkovodna riba iz družine pravih krapovcev, ki je domorodna v vodotokih Evrope in osrednje Azije.
Poglej Finski zaliv in Rdečeperka
Rečna jegulja
Rečna jegulja (znanstveno ime Anguilla anguilla) tudi evropska jegulja je vrsta jegulje, kači podobna žival.
Poglej Finski zaliv in Rečna jegulja
Ribolov
Ribiča na Kornatih Ribolov je vrsta lova, pri katerem uporabljamo različne priprave za lovljenje rib.
Poglej Finski zaliv in Ribolov
Rušilec
Rušilci razreda Fregat razreda Arleigh Burke Rušílec je hitra, okretna vojna ladja z veliko vzdržljivostjo, namenjena spremljanju večjih ladij v floti, konvoju ali bojni skupini ali za njihovo obrambo pred močnimi napadalci kratkega dosega.
Poglej Finski zaliv in Rušilec
Rumeni blatnik
Rumeni blatnik (znanstveno ime Nuphar luteum) je vrsta blatnikov z rumenim cvetom, ki raste v jezerih, ribnikih in počasi tekočih rekah po vsej Sloveniji.
Poglej Finski zaliv in Rumeni blatnik
Rusija
Rusija (Rossíja; izgovarjava) ali Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; (v ruščini)) je država, ki se razteza od Vzhodne Evrope do Severne Azije.
Poglej Finski zaliv in Rusija
Ruski imperij
Rúski impêrij (sodobno; starejše Россійская Имперія, in tudi sodobno, ali) je bila država, ki je obstajala med letoma 1721 in 1917.
Poglej Finski zaliv in Ruski imperij
Saaremaa
Baltsko morje z otokoma Saaremaa in Hiiumaa. Saaremaa (estonsko; dansko Øsel, švedsko Ösel) je največji otok v Estoniji, ki meri 2673 km2.
Poglej Finski zaliv in Saaremaa
Sabljarka
Sabljarka (znanstveno ime Pelecus cultratus) je sladkovodna riba iz družine pravih krapovcev.
Poglej Finski zaliv in Sabljarka
Saimaa
Saimaa je jezero na jugovzhodu Finske, ki leži v bližini finsko-ruske meje.
Poglej Finski zaliv in Saimaa
Sankt Peterburg
Sankt Peterburg (rusko Санкт-Петербург – Sankt-Peterbúrg), v preteklosti znan kot Petrograd (1914–1924) in Leningrad (1924–1991), je mesto ob reki Nevi, na začetku Finskega zaliva v Baltskem morju.
Poglej Finski zaliv in Sankt Peterburg
Siva jelša
Síva jélša (znanstveno ime Alnus incana) je listopadno drevo severne poloble.
Poglej Finski zaliv in Siva jelša
Slovani
Južni Slovani Izraz Slovani (zgodovinsko Slavi, Slavoni, tudi Sloveni) označuje etnično in jezikovno skupino ljudi, ki govorijo skupino jezikov, ki jim rečemo slovanski jeziki (podskupina indoevropskih jezikov).
Poglej Finski zaliv in Slovani
Smreka
Smreka (znanstveno ime Picea) je rod v družini borovk.
Poglej Finski zaliv in Smreka
Smuč
Smuč (znanstveno ime Sander lucioperca) je evropska sladkovodna riba iz družine ostrižev.
Poglej Finski zaliv in Smuč
Srebro
Srebro je kemični element s simbolom Ag (iz latinskega, ki izhaja iz proto-indoevropskega ''h₂erǵ'': "sijoča" ali "bela" kovina ali snov) in atomskim številom 47.
Poglej Finski zaliv in Srebro
Talin
Talin (/ ˈtɑːlɪn, ˈtælɪn /; estonsko Tallinn) je glavno in najbolj naseljeno mesto Estonije.
Poglej Finski zaliv in Talin
Tevtonski viteški red
Red tevtonskih vitezov bolnišnice svete Marije Jeruzalemske (ali Deutscher Orden), znan še kot nemški viteški red, križniki, tevtonski vitezi je bil nekdaj katoliški viteški red, ki je bil ustanovljen v Sveti deželi med tretjo križarsko vojno, danes pa je zgolj katoliški verski red.
Poglej Finski zaliv in Tevtonski viteški red
Topnjača
Ameriška topnjača ''Commodore Perry'' Topnjáča je tip vojne ladje, ki ne presega izpodriva 2000 ton in je primarno oborožena s topom.
Poglej Finski zaliv in Topnjača
Trepetlika
Trepetlíka (znanstveno ime Populus tremula, L) je drevo iz rodu topolov.
Poglej Finski zaliv in Trepetlika
Trstičevje
Trstičevje - navadni trst (''Phragmites australis'') Trstičevje je sestoj navadnega trsta (Phragmites australis), ki ga najdemo na bregovih potokov, mlak in rek, v močvirjih in tudi na morskem obrežju, če voda zaradi pritoka sladke vode ni preveč slana.
Poglej Finski zaliv in Trstičevje
Velika severna vojna
Velika severna vojna – tudi velika nordijska vojna – je bila vojna za prevlado na območju Baltskega morja v severni, srednji in vzhodni Evropi med leti 1700 in 1721. Tri zaveznice, Rusko cesarstvo in dve osebni uniji Saška-Poljska in Danska-Norveška, so marca 1700 napadle Švedsko kraljestvo, ki mu je kraljeval osemnajstletni kralj Karl XII.
Poglej Finski zaliv in Velika severna vojna
Veliki Novgorod
Veliki Novgorod je najstarejše mesto v severozahodni Rusiji in upravno središče Novgorodske oblasti.
Poglej Finski zaliv in Veliki Novgorod
Viborg
Viborg (Vyborg) je mesto v severozahodni Rusiji, ki se nahaja na obali Karelijske ožine.
Poglej Finski zaliv in Viborg
Vodna pot Volga-Baltik
Vodna pot Volga – Baltik, prej znan kot Marijinski kanalski sistem (rusko: Мариинская водная система), je niz prekopov in rek v Rusiji, ki povezujejo reko Volgo z Baltskim morjem preko reke Neve.
Poglej Finski zaliv in Vodna pot Volga-Baltik
Vrba (drevo)
Vrba (znanstveno ime Salix) je rod dreves, ki pogosto rastejo ob gozdnih robovih, na obrežjih voda in močvirnih travnikih.
Poglej Finski zaliv in Vrba (drevo)
Zelenika
Zelenika (znanstveno ime Alburnus alburnus alburnus) je evropska sladkovodna riba iz družine krapovcev.
Poglej Finski zaliv in Zelenika
Zeti
Zeti (znanstveno ime Gasterosteidae) so družina rib, ki obsega pet rodov s šestnajstimi vrstami.
Poglej Finski zaliv in Zeti