Kazalo
81 odnosi: Aleksandrovski kremelj, Astrahanski kanat, Šahgali, Ščečinski mir, Štefan Báthory, Švedska, Švedska Estonija, Bojarji, Danska, Dorpatski sporazum, Erik XIV. Švedski, Estonija, Ferdinand I. Habsburški, Francija, Friderik II. Danski, Gdansk, Gotland, Grad Cēsis, Hansa, Helsinki, Henrik III. Francoski, Huzarji, Ingrija, Ivan III. Švedski, Ivan IV. Vasiljevič Grozni, Jam Zapoljski sporazum, Kalmarska unija, Karel IX. Švedski, Karel IX. Francoski, Kasimski kanat, Kaspijsko jezero, Kazanski kanat, Kijev, Kneževina Transilvanija, Kozaki, Kraljevina Livonija, Kraljevina Poljska, Krimski kanat, Landskneht, Latvija, Lübeck, Livonski red, Luteranstvo, Magnus Livonski, Maksimilijan II. Habsburški, Moskva, Mušketir, Narva, Norveška, Opričnina, ... Razširi indeks (31 več) »
Aleksandrovski kremelj
Aleksandrovski kremelj (rusko Александровский кремль, Aleksandrovskij kreml' ali Алекса́ндровская слобода́, Aleksándrovskaja slobodá) je bila stara ruska trdnjava v sedanjem Aleksandrovu, Vladimirska oblast, Ruska federacija.
Poglej Livonska vojna in Aleksandrovski kremelj
Astrahanski kanat
Astrahanski kanat (mongolsko Хажитархан ханлыгы, tatarsko Xacitarxan xanlığı) je bila turška država, ki je nastala po razpadu Zlate horde sredi 15.
Poglej Livonska vojna in Astrahanski kanat
Šahgali
Šahgali ali Šah Ali (tatarsko Şahğäli ali Şäyex Ğäli) je bil kan Kasimskega in Kazanskega kanata, * 1505, † 1567.
Poglej Livonska vojna in Šahgali
Ščečinski mir
Ščečinski mirovni sporazum (nemško Frieden von Stettin, švedsko Freden i Stettin, dansko Freden i Stettin), sklenjen 13.
Poglej Livonska vojna in Ščečinski mir
Štefan Báthory
Štefan Báthory (madžarsko Báthory István, poljsko Stefan Batory, litovsko Steponas Batoras), vojvoda Sedmograške, kralj Poljske, veliki knez Litve, * 27. september 1533, Şimleu Silvaniei, Kneževina Transilvanija, † 12. december 1586, Grodno, Republika obeh narodov.
Poglej Livonska vojna in Štefan Báthory
Švedska
Kraljevina Švedska (švedsko Konungariket Sverige) je obmorska in največja (tako po površini - 450.000 kv. km, kot po prebivalstvu - okoli 10 milijonov) nordijska država v Skandinaviji v severni Evropi.
Poglej Livonska vojna in Švedska
Švedska Estonija
Švedska Estonija (švedsko Svenska Estland, estonsko Rootsi aeg) je naziv severnega, severozahodnega in zahodnega dela Estonije, ki je bil od 4. junija 1561 do 10. septembra 1721 pod upravo Švedskega cesarstva.
Poglej Livonska vojna in Švedska Estonija
Bojarji
Ruski bojarji Bojárji (ednina боя́рин, ženska oblika боя́рыня) so bili plemiči na ruskem dvoru od 10. do 17. stoletja, na vrhuncu moči zlasti v 15. in 16. stoletju.
Poglej Livonska vojna in Bojarji
Danska
Kraljevina Danska (krajše le Danska) je najstarejša in površinsko najmanjša nordijska država, ki se nahaja v Skandinaviji v severni Evropi na polotoku vzhodno od Baltskega morja in jugozahodno od Severnega morja.
Poglej Livonska vojna in Danska
Dorpatski sporazum
Dorpatski sporazum je bil sklenjen maja 1564 med livonsko vojno.
Poglej Livonska vojna in Dorpatski sporazum
Erik XIV. Švedski
Erik XIV.
Poglej Livonska vojna in Erik XIV. Švedski
Estonija
Republika Estonija (estonsko Eesti Vabariik) je majhna baltska obmorska država v severovzhodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Baltsko morje (vključno s Finskim zalivom na severu), na jugu na še eno baltsko državo, Latvijo in na vzhodu na Rusijo.
Poglej Livonska vojna in Estonija
Ferdinand I. Habsburški
Ferdinand I. Habsburški, cesar Svetega rimskega cesarstva,* 24. marec 1503, Alcalá de Henares, Španija, † 25. julij 1564, Dunaj, Avstrija.
Poglej Livonska vojna in Ferdinand I. Habsburški
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Poglej Livonska vojna in Francija
Friderik II. Danski
Friderik II.
Poglej Livonska vojna in Friderik II. Danski
Gdansk
Gdansk je mesto na obali Baltskega morja na severu Poljske.
Poglej Livonska vojna in Gdansk
Gotland
Gotland je province in občina na Švedskem in je tudi največji otok Baltskega morja.
Poglej Livonska vojna in Gotland
Grad Cēsis
Grad Cēsis je eden najbolj ikoničnih in najbolje ohranjenih srednjeveških gradov v Latviji.
Poglej Livonska vojna in Grad Cēsis
Hansa
''Carta Marina'' iz dobe Hanse (1539) je prvi znan prikaz nordijskih držav na zemljevidu Hanzeatska zveza ali Hansa (srednja nizka nemščina: Hanse, Düdesche Hanse, Hansa; standardna nemščina Deutsche Hanse, nizozemsko Hanze, latinsko Hansa Teutonica) je bila trgovska in obrambna konfederacija trgovskih cehov in trgovskih mest v severozahodni in srednji Evropi.
Poglej Livonska vojna in Hansa
Helsinki
Helsinki (švedsko; slengovsko Stadi) so glavno mesto in največje mesto na Finskem.
Poglej Livonska vojna in Helsinki
Henrik III. Francoski
Henrik III.Francoski ali Henrik Valoijski (francosko Henri III, poljsko Henryk Walezy) je bil vojvoda Anžujski, v letih 1573–1574 kralj Poljske in od leta 1574 do svoje smrti kralj Francije in zadnji monarh iz Valoijske dinastije, * 19. september 1551, Fontainebleau, † 2. avgust 1589, Saint-Cloud.
Poglej Livonska vojna in Henrik III. Francoski
Huzarji
Pruski huzarji iz prve polovice 18. stoletja Huzar (izvirno madžarsko Huszar) je bil sprva pripadnik težke konjenice, ki je bila organizirana na Madžarskem v 15. stoletju in v sredini 16. stoletja v Nemčiji; v tem stoletju se je reorganizirala v lahko konjenico.
Poglej Livonska vojna in Huzarji
Ingrija
Zgodovinska Ingrija (estonsko Ingeri, Ingerimaa, finsko Inkeri ali Inkerinmaa, švedsko Ingermanland, rusko Ингрия, Ingriya ali Ижора, Ižora) je pokrajina ob južni obali Finskega zaliva.
Poglej Livonska vojna in Ingrija
Ivan III. Švedski
Ivan III.
Poglej Livonska vojna in Ivan III. Švedski
Ivan IV. Vasiljevič Grozni
Ivan IV.
Poglej Livonska vojna in Ivan IV. Vasiljevič Grozni
Jam Zapoljski sporazum
Jam Zapoljski sporazum ali Jam Zapoljski mir sta 15. januarja 1582 sklenili poljsko-litovska Republika obeh narodov in Carska Rusija.
Poglej Livonska vojna in Jam Zapoljski sporazum
Kalmarska unija
Kalmarska unija (dansko, norveško in) je bila skandinavska personalna unija ki je od leta 1397 do 1523 pod eno krono združevala tri kraljestva: Dansko, Švedsko z večino Finske in Norveško in njene prekomorske posesti (Islandija, Grenlandija, Ferski otoki in Severni otoki).
Poglej Livonska vojna in Kalmarska unija
Karel IX. Švedski
Karel IX. (švedsko Karl IX) je bil od leta 1604 do svoje smrti leta 1611 kralj Švedske in Finske, * 4. oktober 1550, Stockholm, Švedska, † 30. oktober 1611, Nyköping, Švedska.
Poglej Livonska vojna in Karel IX. Švedski
Karel IX. Francoski
Karel IX.
Poglej Livonska vojna in Karel IX. Francoski
Kasimski kanat
Kasimski kanat ali Kasimsko kraljestvo (tatarsko Касыйм ханлыгы/Касыйм патшалыгы, Kasıjim hanlıgi/Kasıjim patšalıgı, rusko Kasimkovskoje hanstvo/Kasimkovskoje carstvo) je bil tatarski kanat, ruski vazal, ki je obstajal od leta 1452 do 1681 na ozemlju sedanje ruske Rjazanske oblasti s prestolnico Kasimov ob srednjem toku reke Oke.
Poglej Livonska vojna in Kasimski kanat
Kaspijsko jezero
Kaspijsko jezero (tudi Kaspijsko morje) je veliko endoreično vodno telo, ki leži na meji med Azijo in ruskim delom Evrope.
Poglej Livonska vojna in Kaspijsko jezero
Kazanski kanat
Kazanski kanat (tatarsko Казан ханлыгы, Kazan kanlıgı, rusko Казанское ханство, Kazanskoe hanstvo) je bil od leta 1438 do 1552 srednjeveška tatarska turška država na ozemlju nekdanje Volške Bolgarije.
Poglej Livonska vojna in Kazanski kanat
Kijev
Kijev (Kyjiv) je glavno in največje mesto Ukrajine.
Poglej Livonska vojna in Kijev
Kneževina Transilvanija
Kneževina Transilvanija, tudi Sedmograška, notranje avtonomna vladavina na Balkanu v obdobju 1570 – 1867.
Poglej Livonska vojna in Kneževina Transilvanija
Kozaki
Ilja Repin med letoma 1880 in 1891. Kozáki je naziv za skupino več ljudi, ki živijo na južnih stepah Vzhodne Evrope in Azijske Rusije, ki so poznani po samozadostnosti in vojaški spretnosti, še posebej v konjeništvu.
Poglej Livonska vojna in Kozaki
Kraljevina Livonija
Kraljevina Livonija (rusko Ливонское королевство, Livonskoe korolestvo, nemško Königreich Livland, estonsko Liivimaa kuningriik, latvijsko Livonijas ķēniņvalsts) je bilo marionetno kraljestvo na ozemlju sedanje Estonije in Latvije, ki ga je med livonsko vojno (1558-1583) leta 1570 ustanovil ruski car Ivan Grozni.
Poglej Livonska vojna in Kraljevina Livonija
Kraljevina Poljska
Kraljevina Poljska (Królestwo Polskie; latinsko Regnum Poloniae) se lahko nanaša na.
Poglej Livonska vojna in Kraljevina Poljska
Krimski kanat
Krimski kanat (ali kaganat; mongolsko Крымын ханлиг, Krimin hanlig, krimsko tatarsko/turško Qırım Hanlığı, Къырым Ханлыгъы, قرمخانلغى ali Qırım Yurtu, Къырым Юрту, قرميورتى, rusko Крымское ханство, Krimskoje hanstvo, ukrajinsko Кримське ханство, Krimśke hanstvo, poljsko Chanat Krymski) je bila od leta 1478 do 1774 turška vazalna država Osmanskega cesarstva in najdlje živeči turški kanat, ki je nasledil Zlato hordo.
Poglej Livonska vojna in Krimski kanat
Landskneht
Daniel Hopfer (okoli 1539): ''Landsknehti'' Landsknehti (nemško Landsknecht, mn. Landsknechte) so bili najemniški vojaki, ki so v poznem 15.
Poglej Livonska vojna in Landskneht
Latvija
Repúblika Látvija (tudi Letonija) je republika z okoli dvema milijonoma prebivalcev v severovzhodni Evropi.
Poglej Livonska vojna in Latvija
Lübeck
Lübeck (dansko Lybæk; uradno poim. Hanzeatsko mesto Lübeck) je drugo največje mesto v severnonemški zvezni deželi Schleswig-Holstein, univerzitetno mesto in eno večjih nemških pristanišč.
Poglej Livonska vojna in Lübeck
Livonski red
Livonski red je bil samostojna veja tevtonskega viteškega reda.
Poglej Livonska vojna in Livonski red
Luteranstvo
Lutrova vrtnica, simbol luteranstva Martin Luther Luteranstvo (ali luteranizem) je krščansko reformacijsko gibanje, ki ga je začel Martin Luter.
Poglej Livonska vojna in Luteranstvo
Magnus Livonski
Magnus Danski ali Magnus Holsteinski (dansko Magnus af Øsel, estonsko Magnus, latvijsko Magnuss, rusko Магнус, Magnus) je bil danski princ,Jaques, Tony (2007).
Poglej Livonska vojna in Magnus Livonski
Maksimilijan II. Habsburški
Maksimilijan II.
Poglej Livonska vojna in Maksimilijan II. Habsburški
Moskva
Moskva (a) je glavno mesto in največje mesto v Rusiji, ima tudi status federalnega mesta v upravni delitvi Rusije.
Poglej Livonska vojna in Moskva
Mušketir
Mušketirji dinastije Ming Mušketir je pešak ali konjenik, ki je oborožen z mušketo in mečem-slovijo po mečevalskih sposobnostih-njihovim glavnim orožjem.
Poglej Livonska vojna in Mušketir
Narva
Narva je mesto v Estoniji, ki stoji na skrajnem severovzhodu države, ob istoimenski mejni reki na meji z Rusijo, nasproti ruskega Ivangoroda.
Poglej Livonska vojna in Narva
Norveška
Norveška (uradno Kraljevina Norveška) je država in ustavna monarhija v Severni Evropi, ki zaseda zahodni del Skandinavskega polotoka.
Poglej Livonska vojna in Norveška
Opričnina
Opričnina (rusko опри́чнина, opríčnina) je bila državna politika, ki jo je v letih 1565 do 1584 (uradno do 1572) izvajal ruski car Ivan IV. Grozni.
Poglej Livonska vojna in Opričnina
Plemstvo
Plémstvo je družbeni sloj, ki uživa podedovane ali podeljene pravice in privilegije.
Poglej Livonska vojna in Plemstvo
Pljusski sporazum
Pljusski sporazum ali Pljusski mir (rusko Плюсское перемирие, Pljusskoe peremirie, švedsko Stilleståndsfördrag vid Narva å och Plusa) je bil sporazum med Rusijo in Švedsko, s katerim se je končala livonska vojna (1558-1583).
Poglej Livonska vojna in Pljusski sporazum
Polock
Polock (belorusko По́лацк, Pólack, rusko По́лоцк, Pólock, litovsko Polockas, poljsko Połock) je zgodovinsko mesto v Belorusiji ob reki Dvini.
Poglej Livonska vojna in Polock
Pozvolski sporazum
Pozvolski mirovni sporazum je bil sporazum o miru in zavezništvu, ki sta ga 5.
Poglej Livonska vojna in Pozvolski sporazum
Privilegium Sigismundi Augusti
Privilegium Sigismundi Augusti (slovensko Privilegij Sigismunda Avgusta) je bil sporazum, objavljen 28.
Poglej Livonska vojna in Privilegium Sigismundi Augusti
Protireformacija
Protireformacija (tudi katoliška prenova) je bila notranja preureditev rimskokatoliške cerkve in odgovor na reformacijo.
Poglej Livonska vojna in Protireformacija
Prusija
Različna ozemlja in vladavine z imenom Prusija so podane v Prusija (razločitev) Prusija, monarhija brandenburških Hohenzollerjev, od leta 1918 republika (Freistaat) v okviru Weimarske republike.
Poglej Livonska vojna in Prusija
Pskov
99) je simbol nekdanje moči in neodvisnosti Pskova. Pskov (zastarelo Пльсковъ) je starodavno mesto v severozahodni Rusiji približno 70 km od meje z Estonijo ob reki Velikaja (57°49′ severno, 28°20′ vzhodno) pri njenem izlivu v Čudsko-Pskovsko jezero.
Poglej Livonska vojna in Pskov
Reformacija
Reformácija je bilo versko, kulturno in politično gibanje v 16. stoletju, katerega cilj je bila preureditev rimskokatoliške Cerkve.
Poglej Livonska vojna in Reformacija
Republika obeh narodov
Republika obeh narodov je bila zvezna država, ki je združevala Kraljevino Poljsko in Veliko litovsko kneževino na območju današnje Belorusije, Litve, Poljske, večinoma Ukrajine ter deloma Latvije in zahodne Rusije.
Poglej Livonska vojna in Republika obeh narodov
Riga
Riga (/ ˈriːɡə /; latvijsko Rīga; livonsko Rīgõ) je glavno mesto Latvije v kateri živi 633.000 prebivalcev (stanje 2019), kar je tretjina prebivalstva, v urbanem/metropolitanskem območju, kamor sodi tudi letoviško mesto Jūrmala, pa približno milijon ali kar okoli polovica prebivalcev države.
Poglej Livonska vojna in Riga
Ruski imperij
Rúski impêrij (sodobno; starejše Россійская Имперія, in tudi sodobno, ali) je bila država, ki je obstajala med letoma 1721 in 1917.
Poglej Livonska vojna in Ruski imperij
Rusko carstvo
Za čas pred letom 1547 glej Moskovska velika kneževina, za čas po letu 1721 glej Ruski imperij.
Poglej Livonska vojna in Rusko carstvo
Sedemnajst provinc
''Sedemnajst provinc'' Sedemnajst provinc je personalna unija vojvodin, grofij in gospostev, ki so si jih Habsburžani pridobili v obdobju 1477 -1543 na ozemlju, ki se približno pokriva z današnjim Beneluksom.
Poglej Livonska vojna in Sedemnajst provinc
Severna Evropa
Evropske države po delitvi Združenih narodov; severnoevropske so pobarvane temno modro. Severna regija Evrope ima več definicij.
Poglej Livonska vojna in Severna Evropa
Sigismund II. Avgust
Sigismund II.
Poglej Livonska vojna in Sigismund II. Avgust
Simeon Bekbulatovič
Simeon Bekbulatovič (rusko Симеон Бекбулатович, Simeon Bekbulatovič), rojen kot Sain Bulat (rusko Саин-Булат, Sain-Bulat, tatarsko ساین بولاط), je bil ruski politik tatarskega porekla, ki je leta 1567—1573 vladal kot kan Kasimskega kanata, leta 1575—1576 kot marionetni veliki knez vseh Rusov in leta 1576-1585 kot veliki tverski knez, * neznano, † 5.
Poglej Livonska vojna in Simeon Bekbulatovič
Skandinavija
Zemljevid, ki prikazuje dve splošni definiciji "Skandinavije"; kulturna, zgodovinska in etnojezikovna regija v severni Evropi Skandinavija (danščina, švedščina in arhaična danonorveščina: Skandinavien; norveščina, ferščina in finščina: Skandinavia; Skandinavía; samijski jezik: Skadesi-suolu, Skađsuâl) je podregija v Severni Evropi z močnimi zgodovinskimi, kulturnimi in jezikovnimi vezmi med njenimi konstitutivnimi narodi.
Poglej Livonska vojna in Skandinavija
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Poglej Livonska vojna in Sveto rimsko cesarstvo
Talin
Talin (/ ˈtɑːlɪn, ˈtælɪn /; estonsko Tallinn) je glavno in najbolj naseljeno mesto Estonije.
Poglej Livonska vojna in Talin
Tartu
Tartu (estonska izgovorjava:, južnoestonsko Tarto; (zastarelo: Tarbatu, Dorpat, Dorpt, Derpt, Jurjev) je drugo največje mesto v Estoniji, po estonski politični in finančni prestolnici Talinu. Je 186 kilometrov jugovzhodno od Talina in 245 kilometrov severovzhodno od Rige, glavnega mesta Latvije. Od poletne počitniške prestolnice Estonije Pärnu na zahodu je oddaljen 176 kilometrov, najhitrejša pot z avtom pa je skozi Viljandi in Kilingi-Nõmme.
Poglej Livonska vojna in Tartu
Tatari
Tatari so turško ljudstvo, ki živi v Ruski federaciji, v Povolžju (avtonomni republiki Tatarstan, Baškortostan in sosednja območja) ter v Sibiriji.
Poglej Livonska vojna in Tatari
Terra Mariana
Terra Mariana (slovensko Marijina zemlja) je bilo uradno ime Srednjeveške ali Stare Livonije.
Poglej Livonska vojna in Terra Mariana
Tevtonski viteški red
Red tevtonskih vitezov bolnišnice svete Marije Jeruzalemske (ali Deutscher Orden), znan še kot nemški viteški red, križniki, tevtonski vitezi je bil nekdaj katoliški viteški red, ki je bil ustanovljen v Sveti deželi med tretjo križarsko vojno, danes pa je zgolj katoliški verski red.
Poglej Livonska vojna in Tevtonski viteški red
Vazal
Vazal je zgodovinski naziv, ki se uporablja za spremljevalca, ki se je zavezal, da bo svojemu močnemu zaščitniku zvest do konca življenja.
Poglej Livonska vojna in Vazal
Velika litovska kneževina
Velika litovska kneževina (starobelorusko Велїкое кнꙗзство Лїтовское) je bila od 13. stoletja do leta 1795 država na območju današnje Litve, Belorusije ter deloma Ukrajine, Poljske (Podlaško vojvodstvo) in Rusije (Smolenska oblast).
Poglej Livonska vojna in Velika litovska kneževina
Velika severna vojna
Velika severna vojna – tudi velika nordijska vojna – je bila vojna za prevlado na območju Baltskega morja v severni, srednji in vzhodni Evropi med leti 1700 in 1721. Tri zaveznice, Rusko cesarstvo in dve osebni uniji Saška-Poljska in Danska-Norveška, so marca 1700 napadle Švedsko kraljestvo, ki mu je kraljeval osemnajstletni kralj Karl XII.
Poglej Livonska vojna in Velika severna vojna
Veliki Novgorod
Veliki Novgorod je najstarejše mesto v severozahodni Rusiji in upravno središče Novgorodske oblasti.
Poglej Livonska vojna in Veliki Novgorod
Vilna
Vilna (litovsko Vilnius), glej tudi druga imena) je glavno mesto Litve in obenem njeno največje mesto s 580.000 prebivalci (2020). Širše funkcijsko mestno območje Vilne pa šteje preko 700.000 ljudi ali četrtino prebivalstva Litve. Vilna, ki leži na jugovzhodu Litve, je drugo največje mesto v baltskih državah (za Rigo).
Poglej Livonska vojna in Vilna
Vitebsk
Geografska lega Vitebska v Belorusiji in Vitebski oblasti Vitebsk (Vicebsk,, Vitebsk) (55°11,4' severno, 30°10,8' vzhodno(WG)) je mesto v Belorusiji blizu meje z Rusijo in Latvijo z okoli 400.000 prebivalcev.
Poglej Livonska vojna in Vitebsk
Vojvodina Livonija
Vojvodina Livonija (poljsko Księstwo Inflanckie, litovsko Livonijos kunigaikštystė, estonsko Üleväina-Liivimaa hertsogkond, latvijsko Pārdaugavas hercogiste), znana tudi kot Poljska Livonija ali Provinca Livonija, je bila v letih 1561 do 1621 vojvodina Velike litovske kneževine in kasneje Republike obeh narodov.
Poglej Livonska vojna in Vojvodina Livonija