Hitreje kot brskalnik!
82 odnosi: Aleksandrovski kremelj, Astrahanski kanat, Šahgali, Ščečinski mir, Štefan Báthory, Švedska, Švedska Estonija, Bojarji, Danska, Dorpatski sporazum, Erik XIV. Švedski, Estonija, Ferdinand I. Habsburški, Francija, Friderik II. Danski, Gdansk, Gotland, Grad Cēsis, Hansa, Helsinki, Henrik III. Francoski, Huzarji, Ingrija, Ivan III. Švedski, Ivan IV. Vasiljevič Grozni, Jam Zapoljski sporazum, Kalmarska unija, Karel IX. Švedski, Karel IX. Francoski, Kasimski kanat, Kaspijsko jezero, Kazanski kanat, Kijev, Kneževina Transilvanija, Kozaki, Kraljevina Livonija, Kraljevina Poljska, Krimski kanat, Landskneht, Latvija, Lübeck, Livonski red, Luteranstvo, Magnus Livonski, Maksimilijan II. Habsburški, Moskva, Mušketir, Narva, Norveška, Opričnina, ..., Plemstvo, Pljusski sporazum, Polock, Pozvolski sporazum, Privilegium Sigismundi Augusti, Protireformacija, Prusija, Pskov, Reformacija, Republika obeh narodov, Riga, Ruski imperij, Rusko carstvo, Sedemnajst provinc, Severna Evropa, Sigismund II. Avgust, Simeon Bekbulatovič, Skandinavija, Sveto rimsko cesarstvo, Talin, Tartu, Tatari, Terra Mariana, Tevtonski viteški red, Tridesetletna vojna, Vazal, Velika litovska kneževina, Velika severna vojna, Veliki Novgorod, Vilna, Vitebsk, Vojvodina Livonija. Razširi indeks (32 več) »
Aleksandrovski kremelj
Aleksandrovski kremelj (rusko Александровский кремль, Aleksandrovskij kreml' ali Алекса́ндровская слобода́, Aleksándrovskaja slobodá) je bila stara ruska trdnjava v sedanjem Aleksandrovu, Vladimirska oblast, Ruska federacija.
Novo!!: Livonska vojna in Aleksandrovski kremelj · Poglej več »
Astrahanski kanat
Astrahanski kanat (mongolsko Хажитархан ханлыгы, tatarsko Xacitarxan xanlığı) je bila turška država, ki je nastala po razpadu Zlate horde sredi 15.
Novo!!: Livonska vojna in Astrahanski kanat · Poglej več »
Šahgali
Šahgali ali Šah Ali (tatarsko Şahğäli ali Şäyex Ğäli) je bil kan Kasimskega in Kazanskega kanata, * 1505, † 1567.
Novo!!: Livonska vojna in Šahgali · Poglej več »
Ščečinski mir
Ščečinski mirovni sporazum (nemško Frieden von Stettin, švedsko Freden i Stettin, dansko Freden i Stettin), sklenjen 13.
Novo!!: Livonska vojna in Ščečinski mir · Poglej več »
Štefan Báthory
Štefan Báthory (madžarsko Báthory István, poljsko Stefan Batory, litovsko Steponas Batoras), vojvoda Sedmograške, kralj Poljske, veliki knez Litve, * 27. september 1533, Şimleu Silvaniei, Kneževina Transilvanija, † 12. december 1586, Grodno, Republika obeh narodov.
Novo!!: Livonska vojna in Štefan Báthory · Poglej več »
Švedska
Kraljevina Švedska (švedsko Konungariket Sverige) je obmorska in največja (tako po površini - 450.000 kv. km, kot po prebivalstvu - okoli 10 milijonov) nordijska država v Skandinaviji v severni Evropi.
Novo!!: Livonska vojna in Švedska · Poglej več »
Švedska Estonija
Švedska Estonija (švedsko Svenska Estland, estonsko Rootsi aeg) je naziv severnega, severozahodnega in zahodnega dela Estonije, ki je bil od 4. junija 1561 do 10. septembra 1721 pod upravo Švedskega cesarstva.
Novo!!: Livonska vojna in Švedska Estonija · Poglej več »
Bojarji
Ruski bojarji Bojárji (ednina боя́рин, ženska oblika боя́рыня) so bili plemiči na ruskem dvoru od 10. do 17. stoletja, na vrhuncu moči zlasti v 15. in 16. stoletju.
Novo!!: Livonska vojna in Bojarji · Poglej več »
Danska
Kraljevina Danska (krajše le Danska) je najstarejša in površinsko najmanjša nordijska država, ki se nahaja v Skandinaviji v severni Evropi na polotoku vzhodno od Baltskega morja in jugozahodno od Severnega morja.
Novo!!: Livonska vojna in Danska · Poglej več »
Dorpatski sporazum
Dorpatski sporazum je bil sklenjen maja 1564 med livonsko vojno.
Novo!!: Livonska vojna in Dorpatski sporazum · Poglej več »
Erik XIV. Švedski
Erik XIV.
Novo!!: Livonska vojna in Erik XIV. Švedski · Poglej več »
Estonija
Republika Estonija (estonsko Eesti Vabariik) je majhna baltska obmorska država v severovzhodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Baltsko morje (vključno s Finskim zalivom na severu), na jugu na še eno baltsko državo, Latvijo in na vzhodu na Rusijo.
Novo!!: Livonska vojna in Estonija · Poglej več »
Ferdinand I. Habsburški
Ferdinand I. Habsburški, cesar Svetega rimskega cesarstva,* 24. marec 1503, Alcalá de Henares, Španija, † 25. julij 1564, Dunaj, Avstrija.
Novo!!: Livonska vojna in Ferdinand I. Habsburški · Poglej več »
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Novo!!: Livonska vojna in Francija · Poglej več »
Friderik II. Danski
Friderik II.
Novo!!: Livonska vojna in Friderik II. Danski · Poglej več »
Gdansk
Gdansk je mesto na obali Baltskega morja na severu Poljske.
Novo!!: Livonska vojna in Gdansk · Poglej več »
Gotland
Gotland je province in občina na Švedskem in je tudi največji otok Baltskega morja.
Novo!!: Livonska vojna in Gotland · Poglej več »
Grad Cēsis
Grad Cēsis je eden najbolj ikoničnih in najbolje ohranjenih srednjeveških gradov v Latviji.
Novo!!: Livonska vojna in Grad Cēsis · Poglej več »
Hansa
''Carta Marina'' iz dobe Hanse (1539) je prvi znan prikaz nordijskih držav na zemljevidu Hanzeatska zveza ali Hansa (srednja nizka nemščina: Hanse, Düdesche Hanse, Hansa; standardna nemščina Deutsche Hanse, nizozemsko Hanze, latinsko Hansa Teutonica) je bila trgovska in obrambna konfederacija trgovskih cehov in trgovskih mest v severozahodni in srednji Evropi.
Novo!!: Livonska vojna in Hansa · Poglej več »
Helsinki
Helsinki (švedsko; slengovsko Stadi) so glavno mesto in največje mesto na Finskem.
Novo!!: Livonska vojna in Helsinki · Poglej več »
Henrik III. Francoski
Henrik III.Francoski ali Henrik Valoijski (francosko Henri III, poljsko Henryk Walezy) je bil vojvoda Anžujski, v letih 1573–1574 kralj Poljske in od leta 1574 do svoje smrti kralj Francije in zadnji monarh iz Valoijske dinastije, * 19. september 1551, Fontainebleau, † 2. avgust 1589, Saint-Cloud.
Novo!!: Livonska vojna in Henrik III. Francoski · Poglej več »
Huzarji
Pruski huzarji iz prve polovice 18. stoletja Huzar (izvirno madžarsko Huszar) je bil sprva pripadnik težke konjenice, ki je bila organizirana na Madžarskem v 15. stoletju in v sredini 16. stoletja v Nemčiji; v tem stoletju se je reorganizirala v lahko konjenico.
Novo!!: Livonska vojna in Huzarji · Poglej več »
Ingrija
Zgodovinska Ingrija (estonsko Ingeri, Ingerimaa, finsko Inkeri ali Inkerinmaa, švedsko Ingermanland, rusko Ингрия, Ingriya ali Ижора, Ižora) je pokrajina ob južni obali Finskega zaliva.
Novo!!: Livonska vojna in Ingrija · Poglej več »
Ivan III. Švedski
Ivan III.
Novo!!: Livonska vojna in Ivan III. Švedski · Poglej več »
Ivan IV. Vasiljevič Grozni
Ivan IV.
Novo!!: Livonska vojna in Ivan IV. Vasiljevič Grozni · Poglej več »
Jam Zapoljski sporazum
Jam Zapoljski sporazum ali Jam Zapoljski mir sta 15. januarja 1582 sklenili poljsko-litovska Republika obeh narodov in Carska Rusija.
Novo!!: Livonska vojna in Jam Zapoljski sporazum · Poglej več »
Kalmarska unija
Kalmarska unija (dansko, norveško in) je bila skandinavska personalna unija ki je od leta 1397 do 1523 pod eno krono združevala tri kraljestva: Dansko, Švedsko z večino Finske in Norveško in njene prekomorske posesti (Islandija, Grenlandija, Ferski otoki in Severni otoki).
Novo!!: Livonska vojna in Kalmarska unija · Poglej več »
Karel IX. Švedski
Karel IX. (švedsko Karl IX) je bil od leta 1604 do svoje smrti leta 1611 kralj Švedske in Finske, * 4. oktober 1550, Stockholm, Švedska, † 30. oktober 1611, Nyköping, Švedska.
Novo!!: Livonska vojna in Karel IX. Švedski · Poglej več »
Karel IX. Francoski
Karel IX.
Novo!!: Livonska vojna in Karel IX. Francoski · Poglej več »
Kasimski kanat
Kasimski kanat ali Kasimsko kraljestvo (tatarsko Касыйм ханлыгы/Касыйм патшалыгы, Kasıjim hanlıgi/Kasıjim patšalıgı, rusko Kasimkovskoje hanstvo/Kasimkovskoje carstvo) je bil tatarski kanat, ruski vazal, ki je obstajal od leta 1452 do 1681 na ozemlju sedanje ruske Rjazanske oblasti s prestolnico Kasimov ob srednjem toku reke Oke.
Novo!!: Livonska vojna in Kasimski kanat · Poglej več »
Kaspijsko jezero
Kaspijsko jezero (tudi Kaspijsko morje) je veliko endoreično vodno telo, ki leži na meji med Azijo in ruskim delom Evrope.
Novo!!: Livonska vojna in Kaspijsko jezero · Poglej več »
Kazanski kanat
Kazanski kanat (tatarsko Казан ханлыгы, Kazan kanlıgı, rusko Казанское ханство, Kazanskoe hanstvo) je bil od leta 1438 do 1552 srednjeveška tatarska turška država na ozemlju nekdanje Volške Bolgarije.
Novo!!: Livonska vojna in Kazanski kanat · Poglej več »
Kijev
Kijev (Kyjiv) je glavno in največje mesto Ukrajine.
Novo!!: Livonska vojna in Kijev · Poglej več »
Kneževina Transilvanija
Kneževina Transilvanija, tudi Sedmograška, notranje avtonomna vladavina na Balkanu v obdobju 1570 – 1867.
Novo!!: Livonska vojna in Kneževina Transilvanija · Poglej več »
Kozaki
Ilja Repin med letoma 1880 in 1891. Kozáki je naziv za skupino več ljudi, ki živijo na južnih stepah Vzhodne Evrope in Azijske Rusije, ki so poznani po samozadostnosti in vojaški spretnosti, še posebej v konjeništvu.
Novo!!: Livonska vojna in Kozaki · Poglej več »
Kraljevina Livonija
Kraljevina Livonija (rusko Ливонское королевство, Livonskoe korolestvo, nemško Königreich Livland, estonsko Liivimaa kuningriik, latvijsko Livonijas ķēniņvalsts) je bilo marionetno kraljestvo na ozemlju sedanje Estonije in Latvije, ki ga je med livonsko vojno (1558-1583) leta 1570 ustanovil ruski car Ivan Grozni.
Novo!!: Livonska vojna in Kraljevina Livonija · Poglej več »
Kraljevina Poljska
Kraljevina Poljska (Królestwo Polskie; latinsko Regnum Poloniae) se lahko nanaša na.
Novo!!: Livonska vojna in Kraljevina Poljska · Poglej več »
Krimski kanat
Krimski kanat (ali kaganat; mongolsko Крымын ханлиг, Krimin hanlig, krimsko tatarsko/turško Qırım Hanlığı, Къырым Ханлыгъы, قرمخانلغى ali Qırım Yurtu, Къырым Юрту, قرميورتى, rusko Крымское ханство, Krimskoje hanstvo, ukrajinsko Кримське ханство, Krimśke hanstvo, poljsko Chanat Krymski) je bila od leta 1478 do 1774 turška vazalna država Osmanskega cesarstva in najdlje živeči turški kanat, ki je nasledil Zlato hordo.
Novo!!: Livonska vojna in Krimski kanat · Poglej več »
Landskneht
Daniel Hopfer (okoli 1539): ''Landsknehti'' Landsknehti (nemško Landsknecht, mn. Landsknechte) so bili najemniški vojaki, ki so v poznem 15.
Novo!!: Livonska vojna in Landskneht · Poglej več »
Latvija
Repúblika Látvija (tudi Letonija) je republika z okoli dvema milijonoma prebivalcev v severovzhodni Evropi.
Novo!!: Livonska vojna in Latvija · Poglej več »
Lübeck
Lübeck (dansko Lybæk; uradno poim. Hanzeatsko mesto Lübeck) je drugo največje mesto v severnonemški zvezni deželi Schleswig-Holstein, univerzitetno mesto in eno večjih nemških pristanišč.
Novo!!: Livonska vojna in Lübeck · Poglej več »
Livonski red
Livonski red je bil samostojna veja tevtonskega viteškega reda.
Novo!!: Livonska vojna in Livonski red · Poglej več »
Luteranstvo
Lutrova vrtnica, simbol luteranstva Martin Luther Luteranstvo (ali luteranizem) je krščansko reformacijsko gibanje, ki ga je začel Martin Luter.
Novo!!: Livonska vojna in Luteranstvo · Poglej več »
Magnus Livonski
Magnus Danski ali Magnus Holsteinski (dansko Magnus af Øsel, estonsko Magnus, latvijsko Magnuss, rusko Магнус, Magnus) je bil danski princ,Jaques, Tony (2007).
Novo!!: Livonska vojna in Magnus Livonski · Poglej več »
Maksimilijan II. Habsburški
Maksimilijan II.
Novo!!: Livonska vojna in Maksimilijan II. Habsburški · Poglej več »
Moskva
Moskva (a) je glavno mesto in največje mesto v Rusiji, ima tudi status federalnega mesta v upravni delitvi Rusije.
Novo!!: Livonska vojna in Moskva · Poglej več »
Mušketir
Mušketirji dinastije Ming Mušketir je pešak ali konjenik, ki je oborožen z mušketo in mečem-slovijo po mečevalskih sposobnostih-njihovim glavnim orožjem.
Novo!!: Livonska vojna in Mušketir · Poglej več »
Narva
Narva je mesto v Estoniji, ki stoji na skrajnem severovzhodu države, ob istoimenski mejni reki na meji z Rusijo, nasproti ruskega Ivangoroda.
Novo!!: Livonska vojna in Narva · Poglej več »
Norveška
Norveška (uradno Kraljevina Norveška) je država in ustavna monarhija v Severni Evropi, ki zaseda zahodni del Skandinavskega polotoka.
Novo!!: Livonska vojna in Norveška · Poglej več »
Opričnina
Opričnina (rusko опри́чнина, opríčnina) je bila državna politika, ki jo je v letih 1565 do 1584 (uradno do 1572) izvajal ruski car Ivan IV. Grozni.
Novo!!: Livonska vojna in Opričnina · Poglej več »
Plemstvo
Plémstvo je družbeni sloj, ki uživa podedovane ali podeljene pravice in privilegije.
Novo!!: Livonska vojna in Plemstvo · Poglej več »
Pljusski sporazum
Pljusski sporazum ali Pljusski mir (rusko Плюсское перемирие, Pljusskoe peremirie, švedsko Stilleståndsfördrag vid Narva å och Plusa) je bil sporazum med Rusijo in Švedsko, s katerim se je končala livonska vojna (1558-1583).
Novo!!: Livonska vojna in Pljusski sporazum · Poglej več »
Polock
Polock (belorusko По́лацк, Pólack, rusko По́лоцк, Pólock, litovsko Polockas, poljsko Połock) je zgodovinsko mesto v Belorusiji ob reki Dvini.
Novo!!: Livonska vojna in Polock · Poglej več »
Pozvolski sporazum
Pozvolski mirovni sporazum je bil sporazum o miru in zavezništvu, ki sta ga 5.
Novo!!: Livonska vojna in Pozvolski sporazum · Poglej več »
Privilegium Sigismundi Augusti
Privilegium Sigismundi Augusti (slovensko Privilegij Sigismunda Avgusta) je bil sporazum, objavljen 28.
Novo!!: Livonska vojna in Privilegium Sigismundi Augusti · Poglej več »
Protireformacija
Protireformacija (tudi katoliška prenova) je bila notranja preureditev rimskokatoliške cerkve in odgovor na reformacijo.
Novo!!: Livonska vojna in Protireformacija · Poglej več »
Prusija
Različna ozemlja in vladavine z imenom Prusija so podane v Prusija (razločitev) Prusija, monarhija brandenburških Hohenzollerjev, od leta 1918 republika (Freistaat) v okviru Weimarske republike.
Novo!!: Livonska vojna in Prusija · Poglej več »
Pskov
99) je simbol nekdanje moči in neodvisnosti Pskova. Pskov (zastarelo Пльсковъ) je starodavno mesto v severozahodni Rusiji približno 70 km od meje z Estonijo ob reki Velikaja (57°49′ severno, 28°20′ vzhodno) pri njenem izlivu v Čudsko-Pskovsko jezero.
Novo!!: Livonska vojna in Pskov · Poglej več »
Reformacija
Reformácija je bilo versko, kulturno in politično gibanje v 16. stoletju, katerega cilj je bila preureditev rimskokatoliške Cerkve.
Novo!!: Livonska vojna in Reformacija · Poglej več »
Republika obeh narodov
Republika obeh narodov je bila zvezna država, ki je združevala Kraljevino Poljsko in Veliko litovsko kneževino na območju današnje Belorusije, Litve, Poljske, večinoma Ukrajine ter deloma Latvije in zahodne Rusije.
Novo!!: Livonska vojna in Republika obeh narodov · Poglej več »
Riga
Riga (/ ˈriːɡə /; latvijsko Rīga; livonsko Rīgõ) je glavno mesto Latvije v kateri živi 633.000 prebivalcev (stanje 2019), kar je tretjina prebivalstva, v urbanem/metropolitanskem območju, kamor sodi tudi letoviško mesto Jūrmala, pa približno milijon ali kar okoli polovica prebivalcev države.
Novo!!: Livonska vojna in Riga · Poglej več »
Ruski imperij
Rúski impêrij (sodobno; starejše Россійская Имперія, in tudi sodobno, ali) je bila država, ki je obstajala med letoma 1721 in 1917.
Novo!!: Livonska vojna in Ruski imperij · Poglej več »
Rusko carstvo
Za čas pred letom 1547 glej Moskovska velika kneževina, za čas po letu 1721 glej Ruski imperij.
Novo!!: Livonska vojna in Rusko carstvo · Poglej več »
Sedemnajst provinc
''Sedemnajst provinc'' Sedemnajst provinc je personalna unija vojvodin, grofij in gospostev, ki so si jih Habsburžani pridobili v obdobju 1477 -1543 na ozemlju, ki se približno pokriva z današnjim Beneluksom.
Novo!!: Livonska vojna in Sedemnajst provinc · Poglej več »
Severna Evropa
Evropske države po delitvi Združenih narodov; severnoevropske so pobarvane temno modro. Severna regija Evrope ima več definicij.
Novo!!: Livonska vojna in Severna Evropa · Poglej več »
Sigismund II. Avgust
Sigismund II.
Novo!!: Livonska vojna in Sigismund II. Avgust · Poglej več »
Simeon Bekbulatovič
Simeon Bekbulatovič (rusko Симеон Бекбулатович, Simeon Bekbulatovič), rojen kot Sain Bulat (rusko Саин-Булат, Sain-Bulat, tatarsko ساین بولاط), je bil ruski politik tatarskega porekla, ki je leta 1567—1573 vladal kot kan Kasimskega kanata, leta 1575—1576 kot marionetni veliki knez vseh Rusov in leta 1576-1585 kot veliki tverski knez, * neznano, † 5. februar 1616, Moskva, Moskovska velika kneževina.
Novo!!: Livonska vojna in Simeon Bekbulatovič · Poglej več »
Skandinavija
Zemljevid, ki prikazuje dve splošni definiciji "Skandinavije"; kulturna, zgodovinska in etnojezikovna regija v severni Evropi Skandinavija (danščina, švedščina in arhaična danonorveščina: Skandinavien; norveščina, ferščina in finščina: Skandinavia; Skandinavía; samijski jezik: Skadesi-suolu, Skađsuâl) je podregija v Severni Evropi z močnimi zgodovinskimi, kulturnimi in jezikovnimi vezmi med njenimi konstitutivnimi narodi.
Novo!!: Livonska vojna in Skandinavija · Poglej več »
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Novo!!: Livonska vojna in Sveto rimsko cesarstvo · Poglej več »
Talin
Talin (/ ˈtɑːlɪn, ˈtælɪn /; estonsko Tallinn) je glavno in najbolj naseljeno mesto Estonije.
Novo!!: Livonska vojna in Talin · Poglej več »
Tartu
Tartu (estonska izgovorjava:, južnoestonsko Tarto; (zastarelo: Tarbatu, Dorpat, Dorpt, Derpt, Jurjev) je drugo največje mesto v Estoniji, po estonski politični in finančni prestolnici Talinu. Je 186 kilometrov jugovzhodno od Talina in 245 kilometrov severovzhodno od Rige, glavnega mesta Latvije. Od poletne počitniške prestolnice Estonije Pärnu na zahodu je oddaljen 176 kilometrov, najhitrejša pot z avtom pa je skozi Viljandi in Kilingi-Nõmme. Tartu leži ob reki Emajõgi ('mati rek'), ki povezuje dve največji estonski jezeri, jezero Võrtsjärv in jezero Peipus. Mesto ima letališče Tartu. Tartu pogosto velja za intelektualno središče države, zlasti ker je tu najstarejša in najbolj znana univerza v državi, Univerza v Tartuju; Tartu je tudi najstarejše mesto Estonije in drugih baltskih držav. V Tartuju so vrhovno sodišče Estonije, ministrstvo za izobraževanje in raziskave, estonski narodni muzej in najstarejše gledališče v estonskem jeziku Vanemuine. Je tudi rojstno mesto estonskih pesniških festivalov. Tartu bo leta 2024 Evropska prestolnica kulture.
Novo!!: Livonska vojna in Tartu · Poglej več »
Tatari
Tatari so turško ljudstvo, ki živi v Ruski federaciji, v Povolžju (avtonomni republiki Tatarstan, Baškortostan in sosednja območja) ter v Sibiriji.
Novo!!: Livonska vojna in Tatari · Poglej več »
Terra Mariana
Terra Mariana (slovensko Marijina zemlja) je bilo uradno ime Srednjeveške ali Stare Livonije.
Novo!!: Livonska vojna in Terra Mariana · Poglej več »
Tevtonski viteški red
Red tevtonskih vitezov bolnišnice svete Marije Jeruzalemske (ali Deutscher Orden), znan še kot nemški viteški red, križniki, tevtonski vitezi je bil nekdaj katoliški viteški red, ki je bil ustanovljen v Sveti deželi med tretjo križarsko vojno, danes pa je zgolj katoliški verski red.
Novo!!: Livonska vojna in Tevtonski viteški red · Poglej več »
Tridesetletna vojna
Brez opisa.
Novo!!: Livonska vojna in Tridesetletna vojna · Poglej več »
Vazal
Vazal je zgodovinski naziv, ki se uporablja za spremljevalca, ki se je zavezal, da bo svojemu močnemu zaščitniku zvest do konca življenja.
Novo!!: Livonska vojna in Vazal · Poglej več »
Velika litovska kneževina
Velika litovska kneževina (starobelorusko Велїкое кнꙗзство Лїтовское) je bila od 13. stoletja do leta 1795 država na območju današnje Litve, Belorusije ter deloma Ukrajine, Poljske (Podlaško vojvodstvo) in Rusije (Smolenska oblast).
Novo!!: Livonska vojna in Velika litovska kneževina · Poglej več »
Velika severna vojna
Velika severna vojna – tudi velika nordijska vojna – je bila vojna za prevlado na območju Baltskega morja v severni, srednji in vzhodni Evropi med leti 1700 in 1721. Tri zaveznice, Rusko cesarstvo in dve osebni uniji Saška-Poljska in Danska-Norveška, so marca 1700 napadle Švedsko kraljestvo, ki mu je kraljeval osemnajstletni kralj Karl XII. Kljub neugodnemu izhodiščnemu položaju je švedski kralj sprva zmagoval, tako da mu je uspelo iz vojne izločiti Dansko-Norveško (1700) in Saško-Poljsko (1706). Ko pa se je leta 1708 odločil, da v še enem poslednjem pohodu premaga Rusijo, je v bitki pri Poltavi julija 1709 doživel uničujoč poraz, in z njim tudi preobrat vojne sreče. Danska in Saška, spodbujeni ob porazu njunega nekdanjega nasprotnika, sta se ponovno vstopili v vojno proti Švedski. Odtlej pa do konca vojne so zavezniki ohranili pobudo in Švede prisilili v obrambo. Šele ko je švedski kralj, nerazumno obseden z vojno, jeseni 1718 padel med obleganjem Frederikshalda na Norveškem, se je vojna, v kateri je Švedska ni imela več kakršnegakoli upanja na zmago, lahko končala. Pogoji mirovnih pogodb iz Stockholma, Frederiksborga in Nystada so pomenili konec Švedske kot evropske velesile in sočasni vzpon Petra I. in leta 1721 ustanovljenega ruskega cesarstva.
Novo!!: Livonska vojna in Velika severna vojna · Poglej več »
Veliki Novgorod
Veliki Novgorod je najstarejše mesto v severozahodni Rusiji in upravno središče Novgorodske oblasti.
Novo!!: Livonska vojna in Veliki Novgorod · Poglej več »
Vilna
Vilna (litovsko Vilnius), glej tudi druga imena) je glavno mesto Litve in obenem njeno največje mesto s 580.000 prebivalci (2020). Širše funkcijsko mestno območje Vilne pa šteje preko 700.000 ljudi ali četrtino prebivalstva Litve. Vilna, ki leži na jugovzhodu Litve, je drugo največje mesto v baltskih državah (za Rigo). Je sedež litovske vlade in drugih vrhovnih organov oblasti Litve, Univerze ter okrožja Vilna. Znana je po arhitekturi v svojem Starem mestu, ki je bila leta 1994 vpisana n seznam Unescove svetovne dediščine. Pred drugo svetovno vojno je bila Vilna eno največjih judovskih središč v Evropi. Judovski vpliv je povzročil, da so mesto leta 1812 opisovali kot 'Litovski Jeruzalem', Napoleon pa ga je imenoval 'Severni Jeruzalem'. Leta 2009 je bila Vilna evropska prestolnica kulture, skupaj z avstrijskim mestom Linz.
Novo!!: Livonska vojna in Vilna · Poglej več »
Vitebsk
Geografska lega Vitebska v Belorusiji in Vitebski oblasti Vitebsk (Vicebsk,, Vitebsk) (55°11,4' severno, 30°10,8' vzhodno(WG)) je mesto v Belorusiji blizu meje z Rusijo in Latvijo z okoli 400.000 prebivalcev.
Novo!!: Livonska vojna in Vitebsk · Poglej več »
Vojvodina Livonija
Vojvodina Livonija (poljsko Księstwo Inflanckie, litovsko Livonijos kunigaikštystė, estonsko Üleväina-Liivimaa hertsogkond, latvijsko Pārdaugavas hercogiste), znana tudi kot Poljska Livonija ali Provinca Livonija, je bila v letih 1561 do 1621 vojvodina Velike litovske kneževine in kasneje Republike obeh narodov.
Novo!!: Livonska vojna in Vojvodina Livonija · Poglej več »
