OdhodniDohodne

🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!

Kazalo

1. 324 odnosi: Aachen, Afrika, Al-Kamil Mohamed, Albreht I. Habsburški, Albreht II. Nemški, Alfonz X. Kastiljski, Alpe, Alzacija, Amiši, Anatolija, Anglija, Antwerpen, Aosta, Aristokracija, Atlantski ocean, Augsburški verski mir, Augsburg, Avignon, Avstrija, Avstrijska nasledstvena vojna, Šlezija, Šmalkaldenska vojna, Španija, Španska nasledstvena vojna, Španski imperij, Švabska, Švabska vojvodina, Švedska, Švica, Češka, Čehi, Balti, Baltsko morje, Bamberg, Barbara Celjska, Bavarska, Benetke, Berengar I., Bitka pri Austerlitzu, Bitka pri Lechfeldu, Bitka pri Mohaču, Bizantinsko cesarstvo, Bologna, Brandenburg (volilna kneževina), Bratislavski mir (1805), Bremen, Bruselj, Buržoazija, Burgundija, Cezar (naslov), ... Razširi indeks (274 več) » « Shrink indeks

2. Bivše evropske monarhije
3. Bivše konfederacije
4. Bivši imperiji
5. Krščanski izrazi
6. Srednji vek
7. Ustanovitve leta 962
8. Zgodnje moderna doba

Aachen

Aachen je bil rezidenca Karla Velikega in od 936 do 1531 mesto, kjer je bilo kronanih 31 nemških kraljev Svetega rimskega cesarstva.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Aachen

Afrika

Áfrika (pogovorno črna celina, tudi tropska celina) je za Azijo druga največja celina, tako po površini kot po prebivalstvu.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Afrika

Al-Kamil Mohamed

Al-Malik Mohamed (arabsko الملك الكامل نصیرالدین محمد, al-Malik al-Kāmil Naṣīr ad-Dīn Muḥammad) je bil sin emirja al-Muzaffarja Gazija in zadnji emir Mayyafariqina, * ni znano, † 7. april 1260, Mayyafariqin.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Al-Kamil Mohamed

Albreht I. Habsburški

Albreht I. Habsburški, vojvoda Avstrije in Štajerske (1282), nemški kralj (1298), * julij 1255, Rheinfelden, † 1. maj 1308, Königsfelden, Brugg, Švica.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Albreht I. Habsburški

Albreht II. Nemški

Albert oz.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Albreht II. Nemški

Alfonz X. Kastiljski

Alfonz X. Kastiljski (tudi Alfons, Alfonso El Sabio (A. Modri), A. Astronom), špansko-nemški kralj, * 23. november 1221, Burgos, (ali Toledo), Španija, † 4. april 1284, Sevilla.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Alfonz X. Kastiljski

Alpe

Alpe so gorski sistem v osrednji Evropi, ki se razteza v 1200 km dolgem loku med Genovskim zalivom in reko Donavo pri Dunaju.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Alpe

Alzacija

Alzacija (francosko Alsace, nemško Elsass, alzaško ’s Elsàss ali ’s Elses) je bila do leta 2015 severovzhodna francoska regija ob meji z Nemčijo in Švico.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Alzacija

Amiši

Amiši (angleško Amish, pensilvansko nemško Amisch, nemško Amische) so pripadniki anabaptistične veje protestantske krščanske verske skupnosti, znani zlasti po preprostem načinu življenja, oblačenja in zavračanju moderne tehnologije v vsakdanjem življenju.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Amiši

Anatolija

Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz grščine ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinščine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Anatolija

Anglija

Anglija je dežela na severozahodu Evrope in skupaj s Škotsko, Walesom in Severno Irsko sestavlja Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Anglija

Antwerpen

Antwerpen (flamsko oz. Antwerpen, Anvers) je flamsko mesto v Belgiji, je glavno mesto province Antwerpen in največje v avtonomni regiji Flandriji.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Antwerpen

Aosta

Aosta (francosko: Aoste, arpitansko: Aoûta; latinsko: Augústa Prætṓrĭa Salassṓrum) je glavno mesto italijanske dežele Doline Aoste, ki je dvojezična regija v italijanskih Alpah, in leži 110 km severno-severozahodno od Torina.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Aosta

Aristokracija

Aristokracija (gr. aristokratia, sestavljeno iz besed αριστος (aristos) najboljši + κρατεω (krateo) vladati; vladavina najboljših) je naziv, ki najbolj pogosto pomeni najvišji, najbolj priviligirani sloj plemstva ali pa najvišji sloj nekega družbenega razreda.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Aristokracija

Atlantski ocean

Atlántski oceán, krajše imenovan tudi Atlántik, je drugi največji ocean na Zemlji, saj pokriva približno petino njene površine.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Atlantski ocean

Augsburški verski mir

Naslovnica dokumenta. Mainz, 1555. Augsburški verski mir je listina, ki so jo 25. septembra 1555 na državnem zboru v Augsburgu sprejeli cesar Karel V. (ki ga je zastopal brat Ferdinand I., tedaj nemški kralj) in državni stanovi.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Augsburški verski mir

Augsburg

Augsburg je mesto na zahodu Bavarske v Nemčiji.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Augsburg

Avignon

Avignon (francosko; provansalsko Avinhon (klasična norma) ali Avignoun (mistralska norma), IPA:; latinsko Avenio) je prefektura departmaja Vaucluse v regiji Provansa-Alpe-Azurna obala v jugovzhodni Franciji.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Avignon

Avstrija

Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Avstrija

Avstrijska nasledstvena vojna

Avstrijska nasledstvena vojna, vojna za nasledstvo v avstrijski monarhiji (1741–1748).

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Avstrijska nasledstvena vojna

Šlezija

Šlezija je zgodovinska pokrajina v Srednji Evropi.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Šlezija

Šmalkaldenska vojna

Šmalkaldenska vojna, vojna cesarja Karla V. ob podpori papeža Pavla III. in saškega vojvode Mavricija proti šmalkaldenski zvezi protestantskih knezov v letih 1546-47.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Šmalkaldenska vojna

Španija

Kraljevina Španija, krajše Španija (špansko España) je obmorska država na jugozahodu Evrope, na Iberskem polotoku, ki si ga deli skupaj s Portugalsko na zahodu in Gibraltarjem na jugu.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Španija

Španska nasledstvena vojna

Habsburške posesti leta 1700. Niso vključene španske prekomorske kolonije. Z delitvijo Habsburžanov na dve veji leta 1713 so rdeče pobarvana ozemlja pripadla novi španski dinastiji. Španska nasledstvena vojna (1701 – 1712) je bila vrsta oboroženih spopadov, ki bi se po pravici lahko imenovala svetovna vojna, saj je mobilizirala velik del Evrope in severne Amerike, torej večino poznanega sveta, kar se do takrat še ni nikoli zgodilo.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Španska nasledstvena vojna

Španski imperij

Španski imperij bil je prvi pravi svetovni kolonialni imperij in istočasno prva evropska država, v kateri sonce ni nikoli zašlo.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Španski imperij

Švabska

Lega Švabske v Nemčiji (rožnato obarvana) Švabska (nemško Schwaben ali Schwabenland) je zgodovinska in jezikovna pokrajina v Nemčiji, poimenovana po ljudstvu Švabov in ki obsega velik del današnje zvezne dežele Baden-Württemberg.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Švabska

Švabska vojvodina

  Švabska vojvodina (nemško: Herzogtum Schwaben) je bila ena od petih plemenskih vojvodin srednjeveškega nemškega kraljestva.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Švabska vojvodina

Švedska

Kraljevina Švedska (švedsko Konungariket Sverige) je obmorska in največja (tako po površini - 450.000 kv. km, kot po prebivalstvu - okoli 10 milijonov) nordijska država v Skandinaviji v severni Evropi.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Švedska

Švica

Švica, uradno Švicarska konfederacija, je celinska država na stišišču zahodne, srednje in južne Evrope.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Švica

Češka

Češka, uradno Češka republika (Česká republika), je celinska država v srednji Evropi z 10,7 milijona prebivalcev, ki meji na Nemčijo na zahodu in severozahodu, Avstrijo na jugu, Slovaško na vzhodu in Poljsko na severovzhodu.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Češka

Čehi

Čehi (češko Češi) so zahodni Slovani, ki so naseljeni v Srednji Evropi; primarno na področju Češke (ok. 10 milijonov).

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Čehi

Balti

Bálti (litovsko baltai, latvijsko balti) so skupina indoevropskih ljudstev v severovzhodnem delu srednje Evrope.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Balti

Baltsko morje

Baltik - satelitski posnetek Báltsko mórje (ali Báltiško mórje) leži v severovzhodni Evropi, med Skandinavskim polotokom in osrednjo Evropo.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Baltsko morje

Bamberg

Bamberg (srednjeveško Babenberg, bamberško Bambärch) je univerzitetno mesto (z Univerzo v Bambergu) in nekaj nad 70.000 prebivalci v Nemčiji, natančneje na zgornjem Frankovskem oz.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Bamberg

Barbara Celjska

Grofica Barbara Celjska (nemško Barbara von Cilli) (češko/slovaško Barbora Celjská/Cellská, madžarsko Cillei Borbála), *1391/92 Celje, † 11.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Barbara Celjska

Bavarska

Okrožja na Bavarskem Svobodna dežela Bavarska (nemško) s površino 70.553 km² je površinsko največja in obenem najjužnejša zvezna dežela in geografska regija današnje Nemčije, medtem ko je s 13 milijoni prebivalcev (2019) številčno druga največja (za Severnim Porenjem - Vestfalijo).

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Bavarska

Benetke

Benétke (italijansko Venezia, beneško Venesia) so glavno mesto italijanske dežele Benečije (italijansko Veneto) in pokrajine/province Venezia (Beneška pokrajina), obenem pa tudi neformalno središče treh severovzhodnih italijanskih dežel, ki jih Italijani skupaj imenujejo Triveneto (poleg Benečije še Furlanija-Julijska krajina in Trentinsko-Zgornje Poadižje), a je njihov zgodovinski in kulturni pomen neprimerno večji.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Benetke

Berengar I.

Berengar I. (latinsko Berengarius, Perngarius, italijansko Berengario) je bil od leta 887 kralj Italije, * okoli 845, † 7. april 924.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Berengar I.

Bitka pri Austerlitzu

Bitka pri Austerlitzu (tudi bitka treh cesarjev ali bitka pri Slavkovu) je bila ena najslavnejših Napoleonovih bitk, ki je potekala 2. decembra 1805; bila je vrh in konec kampanje leta 1805.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Bitka pri Austerlitzu

Bitka pri Lechfeldu

Bitka pri Lechfeldu (tudi Bitka na Leškem polju) je bila niz vojaških spopadov od 10.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Bitka pri Lechfeldu

Bitka pri Mohaču

Bitka pri Mohaču ali bitka na Mohaškem polju (madžarsko: mohácsi csata ali mohácsi vész, turško: Mohaç savaşı ali Mohaç meydan savaşı) je bil spopad med vojskama ogrsko-češkega kralja Ludvika II. Jagela in osmanskega sultana Sulejmana I. Veličastnega, v kateri so prepričljivo zmagali Osmani.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Bitka pri Mohaču

Bizantinsko cesarstvo

Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Bizantinsko cesarstvo

Bologna

Bologna (bolonjsko Bulåggna) je mesto z okoli 395.000 prebivalci v severni Italiji, v Padski nižini ob vznožju Apeninov.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Bologna

Brandenburg (volilna kneževina)

Grb Brandenburga od leta 1170 Brandenburg, volilna kneževina z matičnim ozemljem v mejni grofiji Brandenburg med Labo in Odro; kasneje se je močno razširila, predvsem proti vzhodu.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Brandenburg (volilna kneževina)

Bratislavski mir (1805)

Bratislavski mir, tudi Požunska mirovna pogodba, s katerim se je končala vojna tretje koalicije, je bil podpisan med Avstrijo in Francijo 26.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Bratislavski mir (1805)

Bremen

Bremen je mesto v severozahodni Nemčiji in upravno središče najmanjše nemške zvezne dežele - Bremen (404 km²).

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Bremen

Bruselj

Bruselj (flamsko/), uradno Regija Bruselj-glavno mesto ali Bruseljska regija, je prestolnica Belgije in obenem Evropske unije.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Bruselj

Buržoazija

V kapitalističnem načinu produkcije je buržoazíja (tudi buržuazíja) razred, ki ima nadzor nad družbenimi produkcijskimi sredstvi.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Buržoazija

Burgundija

Grb Burgundskega vojvodstva - kasnejše province Burgundije Burgundija znotraj Francije v 12. stoletju, zemljevid William R. Shepherda. Burgundija (francosko Bourgogne, nemško Burgund) je zgodovinsko francosko ozemlje, naseljeno zapovrstjo z Galci, Rimljani, različnimi germanskimi ljudstvi, od katerih so bili najpomembnejši Franki in Burgundi; slednji so dali ozemlju tudi ime.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Burgundija

Cezar (naslov)

Julij Cezar, po katerem je naslov dobil ime Gaj Avgust Oktavijan, prvi nosilec naslova ''cezar'' Cezar (latinsko) je bil naslov vladarjev Rimskega cesarstva.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Cezar (naslov)

Ciper

Ciper (Κύπρος, Kýpros; Kıbrıs), uradno Republika Ciper, (Kypriakḗ Dēmokratía; Kıbrıs Cumhuriyeti) je evrazijska otoška država v vzhodnem delu Sredozemlja južno od Turčije, zahodno od Levanta, severno od Egipta in vzhodno-jugovzhodno od Grčije.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Ciper

Civilno pravo

Civilno pravo je pravo odnosov med zasebniki.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Civilno pravo

Confoederatio cum principibus ecclesiasticis

Friderika II. Confoederatio cum principibus ecclesiasticis (slovensko Sporazum s cerkvenimi knezi) z datumom 26.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Confoederatio cum principibus ecclesiasticis

Corpus juris civilis

Digestae.''Gothofredus'', 1583 Corpus iuris civilis (latinsko zakonik civilnega prava) je zbirka pravnih dokumentov, ki je nastala med 529 in 534 po ukazu Justinijana I., cesarja Bizanca.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Corpus juris civilis

Danska

Kraljevina Danska (krajše le Danska) je najstarejša in površinsko najmanjša nordijska država, ki se nahaja v Skandinaviji v severni Evropi na polotoku vzhodno od Baltskega morja in jugozahodno od Severnega morja.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Danska

De iure - de facto

De iure in de facto sta dve protipomenski latinski frazi, ki se uporabljata za pojasnitev pravnega in dejanskega stanja neke osebe ali stvari.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in De iure - de facto

Deželni stanovi

Kranjsko, prva stran, 1494 Deželni stanovi je naziv za privilegirane osebe (plemstvo), ki so imele pravico sodelovati na deželnem zboru, in so pojav fevdalizma v habsburških dednih deželah.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Deželni stanovi

Dortmund

Dortmund (vestfalsko-) je za Kölnom in Düsseldorfom tretje največje mesto v Severnem Porenju - Vestfaliji in osmo največje mesto v Nemčiji, saj je leta 2021 štelo 588.250 prebivalcev.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Dortmund

Država Tevtonskega reda

Država Tevtonskega reda (nemško Staat des Deutschen Ordens, latinsko Civitas Ordinis Theutonici, litovsko Vokiečių ordino valstybė, poljsko Państwo zakonu krzyżackiego) je bila srednjeveška križarska država na južni obali Baltskega morja. Ustanovili so jo vitezi Tevtonskega reda med severnimi križarskimi vojnami v 13.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Država Tevtonskega reda

Drugo obleganje Dunaja

Bitka pri Dunaju (osmansko turško Beç Ḳalʿası Muḥāṣarası) 12.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Drugo obleganje Dunaja

Dunaj

Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Dunaj

Elizabeta Luksemburška

Elizabeta Luksemburška (madžarsko Luxemburgi Erzsébet) je bila kraljica žena Ogrske, Nemčije in Češke, * 7. oktober 1409, Višegrád, Ogrska, † 19. december 1442, Gjur, Ogrska Bila je edini otrok Sigismunda Luksemburškega, cesarja Svetega rimskega cesarstva ter kralja Ogrske in Češke.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Elizabeta Luksemburška

Erfurt

Erfurt je glavno in največje mesto v Turingiji v osrednji Nemčiji.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Erfurt

Esslingen am Neckar

Esslingen am Neckar je mesto z okoli 90.000 prebivalci, sedež okrožja v regiji Stuttgart v zvezni deželi Baden-Württemberg v južni Nemčiji.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Esslingen am Neckar

Evropa

Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Evropa

Femsko sodišče

Femsko sodišče na miniaturi v »Herforder Rechtsbuch« (okoli 1375) Femska sodišča (nemško Vehmgericht ali krajše Vehm) so bila vrsta tajnih sodišč, katerih korenine segajo v 13.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Femsko sodišče

Ferdinand I. Habsburški

Ferdinand I. Habsburški, cesar Svetega rimskega cesarstva,* 24. marec 1503, Alcalá de Henares, Španija, † 25. julij 1564, Dunaj, Avstrija.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Ferdinand I. Habsburški

Ferdinand II. Aragonski

Ferdinand II.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Ferdinand II. Aragonski

Ferdinand III. Habsburški

Ferdinand III.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Ferdinand III. Habsburški

Fevd

Frideriku I. Fevd je oblika svobodnega zájma, po katerem je fevdalizem dobil svoje ime.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Fevd

Filip Švabski

Filip Švabski, rimsko-nemški kralj in vojvoda Švabske (1198-1208) iz družine Hohenstaufen, rival cesarja Otona IV., izvoljeni škof škofije Würzburg in zato vojvoda Frankonije (1190-1191), mejni grof Toskane (1196-1208), * avgust 1177, † 21. junij 1208, Bamberg (umorjen).

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Filip Švabski

Filip II. Španski

Filip II.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Filip II. Španski

Filip IV. Francoski

Filip IV., imenovan tudi Lepi (francosko Philippe IV le Bel), francoski kralj iz dinastije Kapetingov, * 5. oktober 1268, Fontainebleau † 29. november 1314, Fontainebleau.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Filip IV. Francoski

Firence

Firence (italijansko Firenze; zastarelo slovensko Florenca; staroitalijansko Fiorenza) so glavno mesto italijanske dežele Toskana.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Firence

Franc I. Habsburško-Lotarinški

Franc I. Avstrijski (polno ime Franz Joseph Karl von Habsburg-Lothringen), zadnji cesar Svetega rimskega cesarstva nemške narodnosti (kot Franc II.) in prvi avstrijski cesar (kot Franc I.), znani tudi kot dvojni cesar, * 12. februar 1768, Firence; † 2. marec 1835, Dunaj.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Franc I. Habsburško-Lotarinški

Francija

Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Francija

Frankfurt ob Majni

Frankfurt ob Majni (nemško Frankfurt am Main; lokalno hessensko Frangford am Maa) je največje mesto v nemški zvezni deželi Hessen in peto največje mesto v Nemčiji.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Frankfurt ob Majni

Franki

Franki so bili germansko ljudstvo, živeče na območju današnje Francije.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Franki

Frankovska

Frankovska (nemško Franken ali Frankenland) je regija v Nemčiji s svojo kulturo in svojim jezikom, ki je podoben narečju v Vzhodni Frankovski, frankovščini.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Frankovska

Freiburg im Breisgau

Freiburg im Breisgau (alemansko Friburg im Brisgau; skrajšan zapis Freiburg i. Br. ali Freiburg i. B.), je mestna občina in četrto največje mesto v nemški zvezni deželi Baden-Württemberg.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Freiburg im Breisgau

Friderik I. Barbarossa

Friderik I. Barbarossa, cesar Svetega rimskega cesarstva in nemški kralj, * okoli 1122, † 10. junij 1190, Mala Azija.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Friderik I. Barbarossa

Friderik II. Hohenstaufen

Friderik II. Hohenstaufen, cesar Svetega rimskega cesarstva (1220-1250), kralj Sicilije (1198-1250), nemški kralj (1212-1220), jeruzalemski kralj (1225-1234) in švabski vojvoda (1212-1216), * 26. december 1194 Jesi, Kraljevina Sicilija, danes Italija, † 13. december 1250, Castel Fiorentino pri San Severu, danes Torremaggiore (Foggia, Italija).

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Friderik II. Hohenstaufen

Friderik III. Habsburški

Friderik III.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Friderik III. Habsburški

Galija

Galija na predvečer galskih vojn. Rimska etnografija je delila Galijo na pet delov: Cisalpska, Narbonska, Akvitanska, Keltska in Belgijska Galija. Galija, del Zahodne Evrope, ki je v železni in rimski dobi obsegal sedanjo Francijo, Luksemburg, Belgijo, večino Švice in zahodni del Italije ter dele Nizozemske in Nemčije na levem bregu Rena.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Galija

Göttingen

Göttingen je nemško univerzitetno mesto z okoli 120.000 prebivalci na Spodnjem Saškem in je glavno in največje mesto okrožja Göttingen, ki je hkrati najjužnejše v tej deželi.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Göttingen

Gdansk

Gdansk je mesto na obali Baltskega morja na severu Poljske.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Gdansk

Gemeiner Pfennig

Gemeiner Pfennig ali Reichspfennig (slovensko skupni fenig ali cesarski fenig) je bil davek v Svetem rimskem cesarstvu (Reichssteuer), uveden na pobudo cesarja Maksimilijana I. na zboru v Wormsu leta 1495.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Gemeiner Pfennig

Genova

Genova (slovenska izgovorjava: génova) je mesto in morsko pristanišče v severni Italiji, ki je glavno mesto pokrajine Genova in italijanske dežele Ligurija.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Genova

Genovska republika

Genovska republika (ligursko: Repúbbrica de Zêna) je bila neodvisna država v Liguriji na severozahodni obali Apeninskega polotoka (1005–1797), Korziki (1347–1768) in številnih drugih ozemljih v Sredozemlju.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Genovska republika

Goslar

Goslar je zgodovinsko mesto z okoli 50.000 prebivalci v Spodnji Saški v Nemčiji.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Goslar

Grčija

Grčija (grško Ελλάδα, Elláda), uradno Helenska republika (grško Ελληνική Δημοκρατία, Elliniki Dimokratia), znana že od antičnih časov kot Helada (grško Ελλάς, Ellas), je država v jugovzhodni Evropi.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Grčija

Gregorijanska reforma

Gregorijanska reforma je vrsta reformnih ukrepov, ki jih je začel papež Gregor VII. in njegov krog, zbran v papeški kuriji, okrog 1050-1080, ki so zadevali neodvisnost duhovnikov in obnovo njihove moralne integritete.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Gregorijanska reforma

Gvelfi in gibelini

Izraza gvelfi in gibelini izhajata iz poimenovanja dveh političnih strank, ki sta se v 12.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Gvelfi in gibelini

Habsburška monarhija

Habsburška monarhija ali Avstrijska monarhija je poimenovanje za vladavino avstrijskih Habsburžanov, v kateri je oseba monarha povezovala avstrijske dedne dežele, kraljevino Češko, kraljevino Ogrsko ter nekatera ozemlja na Nizozemskem in v Severni Italiji.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Habsburška monarhija

Habsburžani

Habsburžani so bili ena najstarejših in največjih vladarskih dinastij v Evropi.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Habsburžani

Hamburg

Hamburg, uradno Svobodno in hanseatsko mesto Hamburg (nemško Freie und Hansestadt Hamburg) Constitution of Hamburg), je drugo največje mesto v Nemčiji po Berlinu z 1,8 milijona prebivalcev, na osmem mestu v Evropski uniji in kot tudi največje mesto sindikatov, ki ni eno glavnih mest v svojih državah članicah.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Hamburg

Hannover

Hannover je glavno in največje mesto nemške zvezne dežele Spodnja Saška in 535.061 (2017) prebivalcev in s tem trinajsto največje mesto Nemčije in tretje največje mesto Severne Nemčije za Hamburgom in Bremnom.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Hannover

Hansa

''Carta Marina'' iz dobe Hanse (1539) je prvi znan prikaz nordijskih držav na zemljevidu Hanzeatska zveza ali Hansa (srednja nizka nemščina: Hanse, Düdesche Hanse, Hansa; standardna nemščina Deutsche Hanse, nizozemsko Hanze, latinsko Hansa Teutonica) je bila trgovska in obrambna konfederacija trgovskih cehov in trgovskih mest v severozahodni in srednji Evropi.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Hansa

Henrik I. Nemški

Henrik I., imenovan Ptičar, saški vojvoda, vzhodnofrankovski kralj, * 876, Memleben, † 2. julij 936, Memleben.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Henrik I. Nemški

Henrik II. Sveti

Henrik, vzhodnofrankovski (nemški) kralj (kot II.), cesar Svetega rimskega cesarstva, bavarski vojvoda (kot IV.), italijanski kralj, Sveti, * 6. maj 973, Abbach, † 13. julij 1024, Grona pri Göttingenu.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Henrik II. Sveti

Henrik IV. Nemški

Henrik IV., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 11. november 1050, Goslar, † 7. avgust 1106, Liège. Henrik IV. je znan po bojevanju s papeži in visokim plemstvom za ohranitev kraljeve in cesarske avtoritete in s tem povezanim romanjem v Cannoso.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Henrik IV. Nemški

Henrik Lev

Henrik Lev, bavarski in saški vojvoda, * okrog 1129, † 6. avgust, 1195, Braunschweig.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Henrik Lev

Henrik V. Nemški

Henrik V., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 1081 ali 1086, † 23. maj 1125, Utrecht. Henrik V. se je povezal z upornimi plemiči in se z zvijačo polastil očetovega kraljevega prestola, da bi Nemčijo odrešil iz katoliške cerkve izobčenega vladarja.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Henrik V. Nemški

Henrik VI. Hohenstaufen

Henrik VI.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Henrik VI. Hohenstaufen

Henrik VII. Luksemburški

Henrik VII., grof Luksemburga, rimsko-nemški kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 1275, Valenciennes, † 24. avgust 1313, Buonconvento pri Sieni.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Henrik VII. Luksemburški

Hrvaška

Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država z okoli 3,9 milijona prebivalci (2021) na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Hrvaška

Iberski polotok

Pirenejski oziroma Iberski polotok Ibêrski pòlotok ali Ibêrija je polotok na skrajnem jugozahodnem koncu Evrope.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Iberski polotok

Ikonoklazem

Ikonoklazem (grško.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Ikonoklazem

Indija

Indija (uradno Republika Indija; hindi: भारत गणराज्य Bhārat gaṇarājya) je država v Južni Aziji.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Indija

Ingenheim

Ingenheim je občina v departmaju Bas-Rhin francoske regije Alzacija.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Ingenheim

Innsbruck

Innsbruck (zastarelo ali Inšpruk) je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Tirolske (nem. Tirol) ob reki Inn.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Innsbruck

Investitura

Investitura, iz latinščine (predlog v in glagol vestire, 'obleka' iz vestis, 'ogrinjalo'), je formalna namestitev (umestitev) na neko funkcijo.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Investitura

Investiturni boj

Investiturni boj ali investiturno tekmovanje je najpomembnejši konflikt med cerkvijo in državo v srednjeveški Evropi.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Investiturni boj

Irena Atenska

Irena Atenska (grško: Ειρήνη η Αθηναία), s pravim imenon Irena Sarantapehaina (grško: Ειρήνη Σαρανταπήχαινα), cesarica Bizantinskega cesarstva od leta 797 do 802, * okoli leta 752, † 9.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Irena Atenska

Islam

Islam (arabsko الإسلام,al-Islaam) je monoteistična religija muslimanov, ki verujejo, da se je bog (ar. الله Allah, slovensko Alah) preko nadangela Gabrijela razodel preroku Mohamedu (ar. Muhammadu).

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Islam

Italija

Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Italija

Ivana Blazna

Ivana I. Kastiljska (6. november 1479, Toledo – 12. april 1555, Tordesillas), poznana tudi kot Ivana Blazna (špansko Juana la Loca), je bila kraljica Kastilje od 1504 dalje in Aragonskega kraljestva od 1516 dalje.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Ivana Blazna

Izabela II. Jeruzalemska

Izabela II., znana tudi kot Jolanda Briennska, je bila princesa francoskega porekla, hčerka vladajoče jeruzalemske kraljice Marije Montferraške in njenega moža Ivana Briennskega, * okoli 1212, † 4. maj 1228, Andria, Kraljevina Sicilija.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Izabela II. Jeruzalemska

Izak II. Angel

Izak II.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Izak II. Angel

Jan Hus

Mojster Jan Hus, češki verski reformator, teolog in pridigar, * 1369, Husinec, Češka, † 6. julij 1415, Konstanca, Nemčija.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Jan Hus

Jan III. Sobieski

Jan III.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Jan III. Sobieski

Jeruzalem

Jerúzalem (svetopisemsko in tradicionalno sefardsko hebrejsko יְרוּשָׁלַםִ) je starodavno bližnjevzhodno mesto s ključnim pomenom v judovstvu, krščanstvu in islamu.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Jeruzalem

Jeruzalemsko kraljestvo

Kraljéstvo Jerúzalem je bilo krščansko kraljestvo, ustanovljeno na Bližnjem vzhodu (Levantu) leta 1099 po prvi križarski vojni.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Jeruzalemsko kraljestvo

Judje

Albert Einstein ● Sigmund Freud ● Golda Meir ● Harrison Ford ● Ralph Lauren ● Steven Spielberg ● Marilyn Monroe ● Jake Gyllenhaal ● Sarah Jessica Parker Júdje (Júdi, ali Žídje in Žídi ter Izraeliti in Jevreji, kar danes velja za manj primerno; hebrejsko יהודים, jehudim) so etnično-verska skupina, ki je nastala na območju Bližnjega vzhoda in je v genetskem jedru sorodna ljudstvom Rodovitnega polmeseca.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Judje

Judovstvo

Júdovstvo, žídovstvo ali judaízem je abrahamska religija; vera in kultura Judov.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Judovstvo

Justinijan I.

Flavius Petrus Sabbatius Justinianus ali Justinjian I., imenovan tudi »Veliki«, vzhodnorimski cesar, * 482, Tauresium, danes Justiniana Prima pri Leskovcu, † 14. november 565, Konstantinopel (danes Carigrad).

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Justinijan I.

Kalvinizem

Reformacija je zajela tudi Švico.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Kalvinizem

Kapitalizem

Kapitalízem (iz besede kapital) je družbeno gospodarska ureditev, ki temelji na kapitalistični privatni lastnini in trgu.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Kapitalizem

Karel III. Debeli

Karel III. znan kot Karel Debeli, je bil od leta 881 do 888 cesar Karolinškega cesarstva, * 839, † 13. januar 888.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Karel III. Debeli

Karel IV. Luksemburški

Karel IV., rimsko-nemški in češki kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 14. maj 1316, Praga, † 29. november 1378, Praga.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Karel IV. Luksemburški

Karel Martel

Karel Martel (lat. Carolus Martellus; francosko Charles Martel), frankovski majordom, * 23. avgust 686, Herstal, sedanja Belgija, † 22. oktober 741, Quierzy, Francija.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Karel Martel

Karel Plešasti

Karel Plešasti je bil kralj Zahodnofrankovskega kraljestva (843–877), kralj Italije (875–877) in sveti rimski cesar (875-877, kot Karel II.), * 13. junij 823, Frankfurt, † 6. oktober 877, Avrieux.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Karel Plešasti

Karel V. Habsburški

Karel V. Habsburški, rimsko-nemški kralj in cesar (1519-56), španski kralj (kot Karel I., 1516-56), avstrijski nadvojvoda (kot Karel I., 1519-21), suveren številnih nizozemskih provinc (1506-55), * 24. februar 1500, Gent, Flandrija (današnja Belgija), † 21. september 1558, San Jerónimo de Yuste, Španija.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Karel V. Habsburški

Karel Veliki

Karel Veliki ali Karel I. (francosko Charles Ier (le Grand) ali Charlemagne, iz latinskega Carolus Magnus), je bil kralj Frankov (768-814) in cesar (800-814), * 2. april 742/747/748Karl Ferdinand Werner.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Karel Veliki

Karolinška renesansa

Karolinška renesansa je bila prva od treh srednjeveških renesans, obdobje kulturne dejavnosti v Karolinškem cesarstvu.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Karolinška renesansa

Karolingi

Karolingi so zelo vplivali na razširitev frankovske oblasti Karolingi so bili frankovska plemiška in vladarska rodbina, ki je utemeljila Karolinško cesarstvo.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Karolingi

Kastilja in Leon

Kastilja in León; asturijsko Castiella y Llión (leonsko narečje); galicijsko Castela e León) je avtonomna skupnost na severozahodu Španije. Ustanovljena je bila leta 1983. Oblikovale so jo province Ávila, Burgos, León, Palencia, Salamanca, Segovia, Soria, Valladolid in Zamora.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Kastilja in Leon

Katolištvo

Katólištvo je ena od treh vej krščanske vere.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Katolištvo

Köln

Köln (kölnsko Kölle, slovenski poskus, ki pa ni obstal, tudi Kelmorajn) je največje mesto v nemški zvezni deželi Severno Porenje - Vestfalija in četrto največje mesto v Nemčiji (po Berlinu, Hamburgu in Münchnu).

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Köln

Kölnska vojna

Kölnska vojna (nemško Kölner Krieg, Kölnischer Krieg, Truchsessischer Krieg) 1583-1588 je bila verska vojna med katoliki in protestanti, ki je opustošila Kölnsko volilno kneževino, zgodovinsko cerkveno kneževino Svetega rimskega cesarstva na ozemlju sedanjega Severnega Porenja-Vestfalije v Nemčiji.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Kölnska vojna

Klodvik I.

Klodvik I. (latinsko, rekonstruirano frankovsko *Hlodowig, francosko Clovis Ier) je bil prvi frankovski kralj, ki je pod enim vladarjem združil vsa frankovska plemena, prenesel oblast s skupine plemenskih poglavarjev na enega samega kralja in zagotovil, da je kraljevski položaj prešel na njegove potomce.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Klodvik I.

Konrad I. Nemški

Konrad I. Mlajši (nemško Konrad) je bil od leta 911 do 918 kralj Vzhodnofrankovske države, * okoli 881, † 23. december 918.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Konrad I. Nemški

Konrad II. Mazovski

Konrad II.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Konrad II. Mazovski

Konrad II. Nemški

Konrad II., poznan tudi kot Konrad Starejši ali Konrad Salijec, cesar Svetega rimskega cesarstva, rimsko-nemški kralj, italijanski in burgundski kralj, * ~ 990, Speyer, † 4. junij 1039, Utrecht.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Konrad II. Nemški

Konrad III. Nemški

Konrad III., nemški kralj, * 1093, † 15. februar 1152, Bamberg.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Konrad III. Nemški

Konstanški koncil

Konstanški koncil ali Koncil v Konstanci oziroma Konstanški vesoljni cerkveni zbor je potekal od 5. novembra 1414 - 22. aprila 1418 v nemškem mestu Konstanci ob Bodenskem jezeru kot šestnajsti ekumenski koncil.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Konstanški koncil

Konstanca, Nemčija

Konstanca (nemško Konstanz; latinsko Constantia) je univerzitetno mesto z ok.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Konstanca, Nemčija

Konstantin VI.

Konstantin VI. (grško: Κωνσταντίνος Ϛ΄), cesar Bizantinskega cesarstva od leta 780 do 797, * 771, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo, † 797, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Konstantin VI.

Konstantinopel

Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Konstantinopel

Koroška (vojvodina)

Vojvodina Koroška, samostojna vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu ter pozneje dežela Avstrijske monarhije.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Koroška (vojvodina)

Korzika

Korzika je z dobrimi 8.700 km2 četrti največji otok v Sredozemskem morju in hkrati francoska regija, nahaja pa se zahodno od Apeninskega polotoka.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Korzika

Kraljevina Sicilija

Kraljevina Sicilija je bila država, ki je zavzemala ves južni Apeninski polotok od današnjih ozemelj Pescare in Gaete proti jugu vključno s Sicilijo ter v času svojega najširšega obsega tudi Malto in Afriško obalo med Tripolijem in današnjo Annabo v Alžiriji.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Kraljevina Sicilija

Kranjska krajina

Kranjska krajina (tudi znana kot Kranjska marka, pri čemer izraz krajina mdr. pomeni „obmejno območje, pokrajino“ v vseh slovanskih jezikih) je bila od 973 (po drugih virih 976) ena od mejnih grofij ali krajin, podrejenih Vojvodini Koroški.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Kranjska krajina

Križarske države

Križarske države okrog leta 1140 Križarske države so bile fevdalne države, ki so jih v 12. in 13. stoletju v Mali Aziji, na Bližnjem vzhodu (Levantu), v Grčiji in na Iberskem polotoku ustanovili zahodnooevropski križarji.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Križarske države

Krona Svetega rimskega cesarstva

Krona Svetega rimskega cesarstva je bila krona s krošnjo svetega rimskega cesarja od 11.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Krona Svetega rimskega cesarstva

Laba

Elba (dolnje nemško Elv) je ena glavnih rek Srednje Evrope.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Laba

Langobardi

Langobardske posesti v Italiji: Lamgobardsko kraljestvo ''(Nevstrija, Avstrija in Tuskija)'' in langobardski vojvodini Spoleto in Benevento Langobardi (latinsko Langobardi, italijansko Longobardi) ali Lombardi so bili germansko ljudstvo iz severne Evrope, ki je od leta 568 do 774 vladalo v večjem delu Apeninskega polotoka.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Langobardi

Latinščina

Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Latinščina

Lübeck

Lübeck (dansko Lybæk; uradno poim. Hanzeatsko mesto Lübeck) je drugo največje mesto v severnonemški zvezni deželi Schleswig-Holstein, univerzitetno mesto in eno večjih nemških pristanišč.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Lübeck

Leon III. Izavrijec

Leon III.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Leon III. Izavrijec

Ligurija

Ligurija (italijansko Liguria) je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Ligurija

Lihtenštajn

Kneževina Lihtenštajn (nemško Fürstentum Liechtenstein) je majhna celinska država v Srednji Evropi, med Švico na zahodu in Avstrijo (Predarlsko) na vzhodu.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Lihtenštajn

Lindau

Lindau (nemško Lindau (Bodensee), Lindau am Bodensee) je večje mesto in otok na vzhodni strani Bodenskega jezera (Bodensee v nemščini) na Bavarskem v Nemčiji.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Lindau

Lombardija

Lombardíja (v italijanskem izvirniku Lombardia), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Lombardija

Lorena

Lorena (francosko Louréne, Lorraine, nemško Lottringe, luksemburško Loutrengen) je kulturno-zgodovinska regija v severovzhodni Franciji, od leta 2016 pa del regije Grand Est.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Lorena

Lotar I. Karolinški

Lotar I. (nizozemsko Lotharius, nemško Lothar, francosko Lothaire, italijansko Lotario) je bil kralj Bavarske (815-817), Italije (818–855), Srednje Frankovske (840–855) in cesar Svetega rimskega cesarstva (817-855, do leta 840 kot sovladar svojega očeta Ludvika Pobožnega), * 795, † 29.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Lotar I. Karolinški

Lotar Supplinburški

Lotar Supplinburški, Lotar III. ali II., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški kralj, saški vojvoda, * pred 9. junij 1075, Lutterloh, † 3. december 1137, Breitenwang, Tirolska.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Lotar Supplinburški

Lotaringija

Lotaringija po Verdunskem sporazumu leta 843 in sporazumu iz Marsena 870, ko je bila razdeljena na francoski in nemški del Lotaringija je bila frankovsko kraljestvo v zahodni Evropi, ki je obstajalo v devetem stoletju.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Lotaringija

Lužica

jezikovni otok (1880) v zeleni barvi, na sredini Lužica (Lausitz, Łužica, Łužyca, Łużyce, Lužice, Lusatia) je zgodovinska regija v Srednji Evropi, razdeljena med Nemčijo in Poljsko.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Lužica

Lucca

Lucca (italijanski izgovor: lukka) je mesto in občina v Toskani v osrednji Italiji, ob reki Serchio, v rodovitni ravnini blizu Ligurskega morja.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Lucca

Ludvik II. Jagelo

Ludvik II. (madžarsko: II. Lajos, češko: Ludvík Jagellonský, hrvaško: Ludovik II.), ogrsko-hrvaški in češki kralj, * 1. julij 1506, Budim, Ogrsko kraljestvo, † 29. avgust 1526, Mohač, Ogrsko kraljestvo.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Ludvik II. Jagelo

Ludvik IV. Wittelsbaški

Ludvik IV.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Ludvik IV. Wittelsbaški

Ludvik Otrok

Ludvik Otrok, včasih tudi Ludvik III. ali Ludvik IV., je bil od leta 899 do svoje smrti kralj Vzhodnofrankovske države, * 893, † 20./24.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Ludvik Otrok

Ludvik Pobožni

Ludvik Pobožni (znan tudi kot Ludvik I., Ludvik Pravični in Ludvik Dobrodušni), je bil kralj Akvitanije (781-814) in kralj in cesar Frankov (814-840), * 778, Chasseneuil-du-Poitou pri Poitiersu, † 20. junij 840, Ingelheim.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Ludvik Pobožni

Ludvik XIV. Francoski

Ludvik XIV., francoski kralj, * 5. september 1638, Saint-Germain-en-Laye, † 1. september 1715, Versailles.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Ludvik XIV. Francoski

Luksemburg

Véliko vójvodstvo Lúksemburg (kratko Lúksemburg) je manjša celinska država v Zahodni Evropi.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Luksemburg

Luteranstvo

Lutrova vrtnica, simbol luteranstva Martin Luther Luteranstvo (ali luteranizem) je krščansko reformacijsko gibanje, ki ga je začel Martin Luter.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Luteranstvo

Lyon

Lyon (izvirno francosko Ville de Lyon, frankoprovansalsko Liyon) je glavno mesto vzhodnoosrednje francoske regije Rona - Alpe, občina in prefektura departmaja Rhône.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Lyon

Madžari

Madžari, 21 stoletje Madžari (madžarsko Magyarok), znani tudi kot Ogri, so narod, katerega pripadniki živijo večinoma na Madžarskem.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Madžari

Magdeburg

Magdeburg (nizko saško Meideborg) je glavno mesto in s skoraj 240.000 prebivalci drugo največje mesto dežele Saška - Anhalt v Nemčiji, malenkost za približno enako velikim Hallejem.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Magdeburg

Mainz

Mainz, glavno mesto nemške zvezne dežele Porenje - Pfalška in ima dobrih 200.000 prebivalcev.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Mainz

Maksimilijan I. Habsburški

Maksimilijan I. Habsburški, nemški kralj (1486), cesar Svetega rimskega cesarstva (1508), * 22. marec 1459, Dunajsko Novo mesto, † 12. januar 1519, Wels, Zgornja Avstrija.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Maksimilijan I. Habsburški

Maksimilijan II. Habsburški

Maksimilijan II.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Maksimilijan II. Habsburški

Mala Armenija

Mala ali Spodnja Armenija, z Armenci naseljena pokrajina zahodno in severozahodno od Evfrata v sedanji Turčiji je obsegala armensko poseljena območja predvsem na zahodu in severozahodu antičnega Armenskega kraljestva (znano tudi kot Kraljevina Velike Armenije).

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Mala Armenija

Marija Ogrska

Marija Ogrska iz dinastije Árpád je bila kraljica-žena Neapeljskega kraljestva, * okoli 1257, † 25. marec 1323.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Marija Ogrska

Martin Luter

Martin Luter (s poslovenjenim priimkom), rojen kot Martin Luder, ki se je od leta 1517 začel podpisovati kot Luther, nemški duhovnik, avguštinec, teolog, biblicist, profesor, prevajalec, skladatelj, pesnik in začetnik reformacije, * 10. november 1483, Eisleben, Nemčija, † 18. februar 1546, Eisleben, Nemčija.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Martin Luter

München

München (zastarelo slovensko Monakovo, staronemško Munichen, bavarsko narečno Minga) je glavno in najbolj naseljeno mesto največje nemške Zvezne dežele Bavarske.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in München

Münster

za drug pomen glej Bernski Münster Münster (/ mʊnstər /; nemški izgovor:; nizozemsko Mönster; latinsko Monasterium, iz grške μοναστήριον monastērion – 'samostan') je neodvisno mesto (Kreisfreie Stadt) v Severnem Porenju - Vestfaliji, v Nemčiji.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Münster

Mejna grofija Istra

Mejna grofija Istra (ali Istrska marka) je nastala kot karolinška mejna marka, ki je obsegala območje Istrskega polotoka in okoliških območij, ki jih je osvojil Pipin Langobardski, sin Karla Velikega leta 789.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Mejna grofija Istra

Merovingi

Avstrazije, ki so jo ustanovili Merovingi Merovingi so bili dinastija Salijskih Frankov, ki je od 5.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Merovingi

Mersenski sporazum

Mersenski ali Meerssenski sporazum, sklenjen 8.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Mersenski sporazum

Milano

Milano (lokalno narečno-lombardsko, v več neitalijanskih jezikih in zastarelo slovensko: Milan), je drugo največje mesto v Italiji in glavno mesto italijanske dežele Lombardije.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Milano

Milanska vojvodina

Milanska vojvodina (v italijanščini Ducato di Milano) je bila srednjeveška država na severozahodu današnje Italije, ki je trajala od leta 1395 do leta 1796.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Milanska vojvodina

Moravska

Moravska (latinsko Moravia, češko in slovaško Morava, nemško Mähren) je zgodovinska pokrajina Češke republike (prej tudi Avstro-Ogrske oz. Avstrijskega cesarstva).

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Moravska

Napoleon Bonaparte

Napoléon Bonaparte, francoski vojaški in politični vodja, general in cesar Napoleon I., * 15. avgust 1769, Ajaccio, Korzika, Francija, † 5. maj 1821, Sveta Helena.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Napoleon Bonaparte

Napoleonske vojne

Napoleonske vojne je naziv za niz vojn, ki so potekale v času vladanja Napoleona Bonaparta v Franciji.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Napoleonske vojne

Nürnberg

Nürnberg (narečno vzhodnofrankonsko Nämberch, zastarelo slovensko Norimberk) je mesto ob reki Pegnitz in kanalu Ren–Majna–Donava v nemški deželi Bavarski v upravnem območju Srednja Frankovska, približno 170 km severno od Münchna.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Nürnberg

Nemčija

Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Nemčija

Nemščina

Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Nemščina

Nemška vzhodna kolonizacija

Razvoj in spremembe nemškega govornega območja med letoma 700 in 1950 Nemška vzhodna kolonizacija je bila dolgotrajen proces srednjeveške migracije nemških, nizozemskih in flamskih naseljencev iz zahodnih in osrednjih pokrajin Svetega rimskega cesarstva v njegove obmejne, redkeje naseljene pokrajine na vzhodu in jugu.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Nemška vzhodna kolonizacija

Nemško cesarstvo

Nemško cesarstvo (uradno nemško Deutsches Reich - Nemška država) oziroma drugi rajh je obstajalo v letih 1871-1918.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Nemško cesarstvo

Nica

Opatija Saint Pons Observatorij nad Nico Nica (francosko Nice, v lokalnem narečju Nissa, standardno okcitansko Niça, italijansko Nizza) je mesto in občina v jugovzhodni francoski regiji Provansa-Alpe-Azurna obala in prefektura v departmaju Alpes-Maritimes, katerega upravno središče je.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Nica

Nikifor I. Logotet

Nikifor I. Logotet (grško: Νικηφόρος Α΄, "Prinašalec zmage"), cesar Bizantinskega cesarstva od leta 802 do 811, * ni znano, † 26.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Nikifor I. Logotet

Nizozemska

Kraljevina Nizozemska (ali Nizozemska; nizozemsko Nederland) je evropska ustavna monarhija z ozemlji tudi izven Evrope.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Nizozemska

Nizozemske dežele

Nizozemske dežele (nizozemsko de Lage Landen, francosko les Pays Bas, angleško Low Countries) ali zgodovinsko tudi Nizozemske (nizozemsko de Nederlanden), je obalna nižinska regija v severozahodni Evropi, ki jo sestavlja spodnje porečje rek Ren, Meuse in Šelda, ki so se v srednjem veku razdelile na številne pol neodvisne kneževine, ki so se utrdile v današnji Belgiji, Luksemburgu in Nizozemski, pa tudi v današnji Francoski Flandriji.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Nizozemske dežele

Normani

12. stoletju (rdeče) Normani (iz Northmen, severnjaki) so bili ljudstvo, ki se je od 8. stoletja dalje iz Skandinavije selilo na jug in se ustavilo v pokrajini današnje Francije, ki se po njih imenuje Normandija.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Normani

Novi svet

''Zemljevid Amerike'' (''Carte d'Amérique''), Guillaume Delisle, okoli 1774 Nôvi svét je eno od imen za obe Ameriki in pripadajoča otočja.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Novi svet

Novi vek

Novi vek je zgodovinsko časovno obdobje, ki se je začelo leta 1492 z odkritjem Amerike ter končalo s koncem prve svetovne vojne leta 1918.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Novi vek

Ogrska

Kraljevina Ogrska (ali Ungarie) je bila monarhija v Srednji Evropi, ki je obstajala od srednjega veka do sredine 20.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Ogrska

Osmansko cesarstvo

Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Osmansko cesarstvo

Oton I. Veliki

Oton I. Veliki, saški vojvoda, vzhodnofrankovski kralj, prvi cesar Svetega rimskega cesarstva, * 23. november 912, Wallhausen danes na Saškem - Anhaltu, † 7. maj 973, Memleben, danes na Saškem - Anhaltu.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Oton I. Veliki

Oton II.

Oton II., vzhodnofrankovski kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 955, † 7. december 983, Rim.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Oton II.

Oton III.

Oton III., vzhodnofrankovski kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * junij/julij 980, † 23. januar 1002, Civita Castellana.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Oton III.

Oton IV. Nemški

Oton IV., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, poitouski grof, akvitanski vojvoda, * 1175 ali kasneje, † 19. maj 1218, Harzburg.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Oton IV. Nemški

Otoni

Otoni ali Otonska rodbina (nemško Ottonen) je bila Saška rodbina nemških kraljev (919-1024), poimenovana po treh njenih kraljih in svetih rimskih cesarjih po imenu Oton, zlasti njegovem prvem cesarju Otonu I..

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Otoni

Paderborn

Paderborn je mesto v Severnemu Porenju - Vestfaliji (Nemčija), ki je tudi glavno mesto istoimenskega okrožja.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Paderborn

Palatinat

Grb Palatinata Palatinat (nemško: Pfalz) ali Renski palatinat (Rheinische Pfalzgrafschaft, Pfalzgrafschaft bei Rhein) ali Volilni palatinat (Kurpfalz) je grofija nemškega palatina ob srednjem Renu in volilna kneževina v Svetem rimskem cesarstvu.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Palatinat

Palermo

Palermo (sicilijanščina Palermu, lokalno) je mesto v južni Italiji, glavno mesto avtonomne dežele Sicilije in metropolitanskega mesta Palermo.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Palermo

Papež

Pápež (lat.: papa; grško: πάππας (pappas), kar pomeni oče) je rimski katoliški škof in patriarh, ter po položaju vrhovni duhovni vodja vseh katoliških Cerkva (tako rimskokatoliške kot vzhodnih katoliških Cerkva).

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Papež

Papež Aleksander III.

Papež Aleksander III. (rojen kot Rolando Bandinelli iz rodbine Paperoni), papež katoliške Cerkve, * okrog 1100, Siena (Toskana, Sveto rimsko cesarstvo); † 30. avgust 1181 Civita Castellana blizu Viterba (Lacij, Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo).

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Papež Aleksander III.

Papež Gregor II.

Gregor II., papež Rimskokatoliške cerkve in svetnik; * 669 Rim (Bizantinsko cesarstvo † 11. februar 731, Rim, Bizantinsko cesarstvo.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Papež Gregor II.

Papež Gregor V.

Papež Gregor V. (Papa Gregorius Quintus), rojen kot Bruno Koroški, katoliški škof in papež nemškega porekla; * okrog 971 Karantanija, Sveto rimsko cesarstvo, † 18. februar 999 Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo, danes: Italija) Bil je papež od svoje izvolitve 3.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Papež Gregor V.

Papež Gregor VII.

Gregor VII. (Gregorius VII, papež Rimskokatoliške cerkve, benediktinski redovnik in svetnik; * 1020 ali 1025 Soana (Grofija Aldobrandeschi, danes Sovana, Italija), † 25. maj 1085 Salerno (Sicilsko kraljestvo, danes Italija).

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Papež Gregor VII.

Papež Inocenc III.

Inocenc III. (Innocentius III); rojen kot Lotario dei Conti di Segni), papež Rimskokatoliške cerkve; * okrog 1160 Gavignano (Lacij, Papeška država), † 16. junij 1216, Perugia (Umbrija, Papeška država).

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Papež Inocenc III.

Papež Janez XII.

Janez XII. (Joannes Duodecimus), italijanski rimskokatoliški kardinal in papež; * 937 Rim (Papeška država, Frankovsko cesarstvo, † 14. maj 964 Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo, danes: Italija) Papež je bil od 16. novembra 955 do 6. novembra 963, ko je bil na Otonov pritisk odstavljen; po njegovem in v skladu z veljavnimi kanonskimi predpisi pa je vladal vse do smrti, 14.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Papež Janez XII.

Papež Klemen V.

Papež Klemen V., rojen kot Raymond Bertrand de Goth ali Bertrand de Gouth ali Bertrand de Got, francoski papež; * okoli 1264 Villandraut (Gaskonja, Francosko kraljestvo); † 20. april 1314, Roquemaure (Francosko kraljestvo, danes Francija).

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Papež Klemen V.

Papež Leon III.

Leon III., papež Rimskokatoliške cerkve in svetnik; * okrog 750 Rim (Papeška država, Frankovsko kraljestvo); † 12. junij 816 Rim (Papeška država, Italija, Sveto rimsko cesarstvo).

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Papež Leon III.

Papež Leon VIII.

Leon VIII. (Leo Octavus), italijanski rimskokatoliški škof in papež; * 10. stoletje Rim (Papeška država, Frankovsko cesarstvo, † 1. marec 965 Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo, danes: Italija) Od svoje izvolitve, 4. decembra 963, do smrti Janeza XII. 14.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Papež Leon VIII.

Papež Pavel IV.

Papež Pavel IV.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Papež Pavel IV.

Piemont

Piemont (v italijanskem izvirniku Piemonte) je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Piemont

Pipin Mali

Pipin Mali, tudi Pipin mlajši (francosko Pépin le Bref, Pépin III), majordom Nevstrije in Avstrazije, frankovski kralj (751–768), * 714, Jupille, sedanja Belgija, † 24. september 768, Saint-Denis, Francija.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Pipin Mali

Pjasti

Pjasti (poljsko Piastowie) so bili prva poljska vladarska dinastija.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Pjasti

Plemenska vojvodina Saška

Plemenska vojvodina Saška okrog leta 1000. Plemenska vojvodina Saška, imenovana tudi Stara Saška, je bila srednjeveška vojvodina, ki je bila v obdobju od konca 9. stoletja do leta 1180 na ozemlju med spodnjim Renom, spodnjo Labo in porečjem Eiderja.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Plemenska vojvodina Saška

Pošta

Pošta je organizacija, ki dostavlja pisma in ostale pošiljke naslovnikom v določeni državi.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Pošta

Poljska

Republika Poljska je obmorska država v Srednji Evropi, leži med Nemčijo na zahodu, Češko in Slovaško na jugu, Ukrajino in Belorusijo na vzhodu, ter Baltskim morjem, Litvo in Rusijo (v obliki kaliningrajske eksklave) na severu.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Poljska

Pomorjansko

Pomorjansko (poljsko Pomorze, nemško Pommern) je zgodovinska regija na južni obali Baltskega morja v srednji Evropi, razdeljena med Poljsko in Nemčijo.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Pomorjansko

Portugalska

Portugalska, uradno Portugalska republika (portugalsko República Portuguesa), je država, katere celina je na Iberskem polotoku v jugozahodni Evropi in katere ozemlje vključuje tudi atlantski arhipelag Azori in Madeiro; ti dve otočji tvorita avtonomni regiji z lastnima regionalnima vladama.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Portugalska

Praga

Praga je glavno mesto in z okoli 1,3 milijona prebivalci tudi največje mesto na Češkem.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Praga

Prümski sporazum

Prümski sporazum, sklenjen 19.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Prümski sporazum

Protestantizem

Protestantizem je krščansko gibanje, ki priznava Sveto pismo za edino avtoriteto in se je v času reformacije v srednji do pozni renesansi v Evropi odcepilo od rimskokatoliške cerkve.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Protestantizem

Protipapež Janez XVI.

Protipapež Janez XVI. (Antipapa Joannes Sextus Decimus), je bil grški rimskokatoliški duhovnik, bendiktinski menih, kardinal in protipapež; * okrog 945 Rossano (Kalabrija Bizantinsko cesarstvo danes: Italija) kot Janez Filagat Ιωάννης Φιλάγαθος (Joanes Filagatos); Johannes Philagathus (Johanes Filagatus); Giovanni Filagato), † 26.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Protipapež Janez XVI.

Prusi

Baltska plemena okrog leta 1200; meje med njihovimi ozemlji so približne. Prusi je skupen naziv za baltska plemena, ki so do srednjega veka živela ob spodnji Visli in Njemenu.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Prusi

Prusija

Različna ozemlja in vladavine z imenom Prusija so podane v Prusija (razločitev) Prusija, monarhija brandenburških Hohenzollerjev, od leta 1918 republika (Freistaat) v okviru Weimarske republike.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Prusija

Publij Kornelij Tacit

Públij (ali Gáj) Kornélij Tácit (latinsko Publius (ali Gaius) Cornelius Tacitus), rimski zgodovinar in politik, * okrog 56, Rim, † okrog 117/120.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Publij Kornelij Tacit

Quedlinburg

Quedlinburg (nizka nemščina Queddelnborg, uradno tudi Welterbestadt Quedlinburg) je mesto, ki leži severno od hribovja Harz, v okrožju Harz na zahodu Saške - Anhalta v Nemčiji.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Quedlinburg

Ravena

Ravena (Ravenna, romanjsko Ravèna) je mesto in je glavno mesto pokrajine Ravena v deželi Emilija - Romanja, v severni Italiji, ter pomembno industrijsko središče.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Ravena

Reformacija

Reformácija je bilo versko, kulturno in politično gibanje v 16. stoletju, katerega cilj je bila preureditev rimskokatoliške Cerkve.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Reformacija

Regensburg

Kamniti most in zvonika mestne stolnice. Regensburg (nekdaj v rabi tudi ital. ime Ratisbona, češko Řezno) je nemško mesto z dobrimi 150.000 prebivalci na vzhodnem Bavarskem, ki leži ob sotočju Donave in reke Regen, po kateri je mesto dobilo ime, saj Regensburg v nemščini pomeni grad ob Regnu.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Regensburg

Reichshofrat

Krilo cesarske palače Hofburg na Dunaju, kjer je bil sedež Cesarskega dvornega sveta Cesarsko dvorni svet (nemško Reichshofrat, latinsko Consilium Aulicum) je bilo eno od dveh vrhovnih sodišč Svetega rimskega cesarstva.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Reichshofrat

Reichskammergericht

Zasedanje Cesarskega komornega sodišča Wetzlarju leta 1750 Reichskammergericht (latinsko Iudicium imperii, slovensko Cesarsko komorno sodišče) je bilo ena od dveh najvišjih sodnih ustanov v Svetem rimskem cesarstvu.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Reichskammergericht

Reichsregiment

Reichsregiment (slovensko Cesarska vlada) je naziv dveh organov, ustanovljenih leta 1500 in 1521 v Svetem rimskem cesarstvu.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Reichsregiment

Reichstag

Stavba Reichstag 19. stoletju Reichstag je stavba v Berlinu, sedež Bundestaga - nemškega parlamenta.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Reichstag

Reichstag (Sveto rimsko cesarstvo)

Zasedanje Reichstaga v Regensburgu leta 1640 (po gravuri Matthäusa Meriana Cesarski zbor (latinsko Dieta Imperii ali Comitium Imperiale; nemško Reichstag) je bil posvetovalni organ Svetega rimskega cesarstva.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Reichstag (Sveto rimsko cesarstvo)

Reims

Reims je zgodovinsko mesto in občina v severni francoski regiji Šampanja-Ardeni (danes večja regija Grand Est), podprefektura departmaja Marne.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Reims

Ren

Ren (latinsko: Rhenus, retoromanščina: Rein, nemško: Rhein, francosko: le Rhin, nizozemsko: Rijn) je evropska reka, ki izvira v švicarskem kantonu Graubünden v jugovzhodnem delu švicarskih Alp, tvori del švicarsko-avstrijske, švicarsko-lihtenštajnske, švicarsko-nemške in francosko-nemške meje, nato pa teče skozi Porenje in se na koncu izliva v Severno morje na Nizozemskem.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Ren

Renesansa

Renesansa je obdobje evropske zgodovine, ki pokriva razpon med 14.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Renesansa

Renovatio imperii Romanorum

Romul in Rem, obkrožena z napisom ''RENOVATio ROMANOrum'', obnova Rima Restauratio imperii ali Recuperatio Imperii ali Renovatio imperii Romanorum je latinski izraz, ki se uporablja v kontekstu srednjeveškega Vzhodnega rimskega cesarstva in Svetega rimskega cesarstva in pomeni ponovni realni ali retorični zagon, obnovo ali prenovo starega rimskega imperija.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Renovatio imperii Romanorum

Renska zveza

Renska zveza (Rheinbund), (Confédération du Rhin) je bila velika, nestabilna država, ki je ležala na obeh bregovih Rena.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Renska zveza

Republika obeh narodov

Republika obeh narodov je bila zvezna država, ki je združevala Kraljevino Poljsko in Veliko litovsko kneževino na območju današnje Belorusije, Litve, Poljske, večinoma Ukrajine ter deloma Latvije in zahodne Rusije.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Republika obeh narodov

Ribmonski sporazum

Ribmonski sporazum, sklenjen leta 880, je bil zadnji od štirih sporazumov, s katerimi se je delilo Frankovsko cesarstvo.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Ribmonski sporazum

Rihard I. Levjesrčni

Rihard I. (8. september 1157 – 6. april 1199) je bil kralj Anglije od leta 1189 do svoje smrti leta 1199.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Rihard I. Levjesrčni

Rim

Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Rim

Rimsko pravo

Digestae.''Gothofredus'', 1583 Rimsko pravo v historičnem pomenu pomeni pravo rimske družbe, ki se je v tisočletnem trajanju rimske države spreminjalo kot živ organizem.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Rimsko pravo

Rimskokatoliška cerkev

Bazilika svetega Petra, Vatikan Petru ključe nebeškega kraljestva Rimskokatoliška cerkev, tudi Rimokatoliška cerkev, Katoliška cerkev ali samo Cerkev, s kratico RKC je krščanska Cerkev v polnem občestvu z rimskim škofom, trenutno papežem Frančiškom.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Rimskokatoliška cerkev

Ripuarski Franki

Rimski Köln (''Colonia Claudia Ara Agrippinensium''), glavno mesto Ripuarskih Frankov Ripuarski Franki (latinsko iz latinskega ripa – breg, obala, nemško Rheinfranken, Renski Franki) so bili ena od dveh glavnih skupin zgodnjih Frankov, omenjena v številnih virih iz 6.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Ripuarski Franki

Rodbina Welf

Welfi so evropska vladarska rodbina, katere člani so bili mnogi nemški in britanski monarhi od 11.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Rodbina Welf

Rudolf I. Habsburški

Rudolf I. Habsburški je bil od leta 1273 do svoje smrti prvi nemški kralj iz dinastije Habsburžanov, * 1. maj 1218, grad Limburg (Baden), † 15. julij 1291, Speyer Rudolfova izvolitev je pomenila konec dolgega medvladja, ki se je začelo po smrti cesarja Friderika II. Hohenstaufena leta 1250.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Rudolf I. Habsburški

Rudolf II.

Rudolf II. je ime več vladarjev.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Rudolf II.

Rudolf II. Habsburški

Rudolf II.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Rudolf II. Habsburški

Rudolf Rheinfeldški

Rudolf Rheinfeldški ali Rudof Švabski, švabski vojvoda, nemški protikralj, * okrog 1025; † 15.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Rudolf Rheinfeldški

Rusija

Rusija (Rossíja; izgovarjava) ali Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; (v ruščini)) je država, ki se razteza od Vzhodne Evrope do Severne Azije.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Rusija

Saška

Saška (Freistaat Sachsen; Swobodny stat Sakska) je nemška zvezna dežela na jugovzhodu države, ki je po površini za okoli 2000 km² manjša od Slovenije, a z dobrimi štirimi milijoni prebivalcev šesta najštevilčnejša nemška zvezna dežela.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Saška

Saška (volilna kneževina)

Grb volilne kneževine, vojvodine Saške Volilna kneževina, vojvodina Saška, tudi Volilna Saška (nemško: Kursachsen), je bila vladavina saškega vojvode in volilnega kneza v obdobju 1356-1806, približno na ozemlju današnje (Zgornje) Saške in Turingije.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Saška (volilna kneževina)

Salijci

Salijci (nemško Salier) so bili dinastija v visokem srednjem veku, ki je dala štiri nemške kralje (1024–1125), znana tudi kot Frankovska dinastija po družinskem izvoru in vlogi vojvod Frankonije.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Salijci

Salijski Franki

Some, kamor so prišli okoli leta 460 Naselitveni prostor Frankov v Toksandriji, kamor so se preselili potem, ko jim je cesar Julij Odpadnik priznal položaj ''dediticii'' Salijski Franki ali Salijci (latinsko, grško Salioi) so bili zahodna podskupina zgodnjih Frankov, ki so se v zgodovinskih zapisih prvič pojavili v 3.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Salijski Franki

Salzburg (zvezna dežela)

Salzburg (nemško Land Salzburg, zastarelo slovensko poimeniovanje Solnograško) je zvezna dežela Avstrije.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Salzburg (zvezna dežela)

Sasi

Sási (tudi Saksonci,, staroangleško Seaxan, starosaško Sahsun, nizkonemško Sassen) so bili zveza starogermanskih plemen.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Sasi

Savoja

Savoja je zgodovinska pokrajina v jugovzhodni Franciji med Ženevskim jezerom na severu in reko Isère na jugu ustreza današnjima francoskima departmajema Zgornja Savoja in Savoja, najpomembnejše mesto je Chambéry.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Savoja

Schwäbisch Hall

Schwäbisch Hall (ali Hall na kratko) je mesto v nemški zvezni deželi Baden-Württemberg in glavno mesto okrožja Schwäbisch Hall.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Schwäbisch Hall

Severno morje

Severno morje je robno morje Atlantskega oceana med obalama Norveške in Danske na vzhodu, Velike Britanije na zahodu in obalami Nemčije, Nizozemske, Belgije in Francije na jugu.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Severno morje

Sicilija

Sicilija (italijansko: Sicilia; sicilijansko: Sicilia) je največji otok v Sredozemskem morju.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Sicilija

Sigismund Luksemburški

Sigismund Luksemburški, ogrski, hrvaški, rimsko-nemški, češki kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 14. februar 1368, Nürnberg, † 9. december 1437, Znojmo, južna Moravska.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Sigismund Luksemburški

Skandinavci

Skandinávci so prebivalci Skandinavije.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Skandinavci

Skandinavija

Zemljevid, ki prikazuje dve splošni definiciji "Skandinavije"; kulturna, zgodovinska in etnojezikovna regija v severni Evropi Skandinavija (danščina, švedščina in arhaična danonorveščina: Skandinavien; norveščina, ferščina in finščina: Skandinavia; Skandinavía; samijski jezik: Skadesi-suolu, Skađsuâl) je podregija v Severni Evropi z močnimi zgodovinskimi, kulturnimi in jezikovnimi vezmi med njenimi konstitutivnimi narodi.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Skandinavija

Slovani

Južni Slovani Izraz Slovani (zgodovinsko Slavi, Slavoni, tudi Sloveni) označuje etnično in jezikovno skupino ljudi, ki govorijo skupino jezikov, ki jim rečemo slovanski jeziki (podskupina indoevropskih jezikov).

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Slovani

Speyer

Stolnica v Speyerju Speyer (do 1825 tudi Spires) je mesto v Porenju - Pfalški v Nemčiji, s približno 50.000 prebivalci.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Speyer

Srednji vek

Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Srednji vek

Sredozemlje

Satelitska slika Sredozémlje ali Mediterán (etimološko sredi zemlje) je ime velike regije okrog Sredozemskega morja in tudi skupno ime za dežele okrog njega.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Sredozemlje

Statutum in favorem principum

Statutum in favorem principum (slovensko Statut v korist knezov), objavljen leta 1231 in ponovno potrjen leta 1232, velja za enega od najpomembnejših pravnih aktov Svetega rimskega cesarstva na nemškem ozemlju.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Statutum in favorem principum

Staufovci

Staufovci ali Hohenstaufovci (nemško Hohenstaufen, tudi Staufer ali Staufen) so bili dinastija nemških kraljev (1138–1254), ki so vladali v srednjem veku v Nemčiji in tudi v Kraljevini Siciliji (1194–1268).

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Staufovci

Strasbourg

Strasbourg (francosko Strasbourg, IPA; alzaško Strossburi; nemško Straßburg/Strassburg) je največje mesto in glavno mesto francoske regije Alzacije, prefektura in občina departmaja Spodnji Ren.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Strasbourg

Stuttgart

Stuttgart Stuttgart je glavno mesto nemške zvezne dežele Baden-Württemberg in obenem njeno največje mesto.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Stuttgart

Teofana

Teofana (tudi Theophania, Theophana ali Theophano; srednjeveško grško; 955 AD15. junij 991) je bila cesarica Svetega rimskega cesarstva po poroki s cesarjem Otonom II.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Teofana

Tevtonski viteški red

Red tevtonskih vitezov bolnišnice svete Marije Jeruzalemske (ali Deutscher Orden), znan še kot nemški viteški red, križniki, tevtonski vitezi je bil nekdaj katoliški viteški red, ki je bil ustanovljen v Sveti deželi med tretjo križarsko vojno, danes pa je zgolj katoliški verski red.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Tevtonski viteški red

Thionville

Thionville (luksemburško Diddenuewen, nemško Diedenhofen) je mesto in občina v severovzhodni francoski regiji Loreni, podprefektura departmaja Moselle.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Thionville

Tisk

Tiskarski stroj za tisk časopisov thumb Tísk oziroma tískanje je postopek v tiskarstvu, pri katerem gre za mehansko razmnoževanje slik in besedil.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Tisk

Toskana

Toskana (v italijanskem izvirniku Toscana), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Toskana

Tretja križarska vojna

Tretja križarska vojna, znana tudi kot Križarski pohod kraljev, je bil poskus evropskih vladarjev, da bi ponovno osvojili Sveto deželo, ki jo je po padcu Jeruzalema leta 1187 skoraj v celoti osvojil egiptovski sultan Saladin.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Tretja križarska vojna

Tretji rajh

Tretji rajh oz.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Tretji rajh

Trier

Trier (latinsko, francosko Trèves, IPA, luksemburško Tréier) je univerzitetno mesto z nekaj več kot 100.000 prebivalci ob reki Mozeli v Nemčiji, zgrajeno na ostankih rimske Augusta Treverorum.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Trier

Tripolitanija

Glavne province Libije Tripolitanija (arabsko طرابلس, Ṭarābulus, berbersko Ṭrables, latinsko Regio Tripolitana iz grškega Τριπολιτάνια, Tripolitánia) je zgodovinska regija in bivša provinca Libije.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Tripolitanija

Tunizija

Republika Tunizija (tudi samo Tunizija) je arabska in muslimanska država, umeščena ob Sredozemsko morje na severnoafriški obali.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Tunizija

Turki

Turki so etnična skupina, ki živi predvsem na območju današnje Turčije in Turkestana v srednji Aziji.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Turki

Ulm

Ulm je mesto v nemški zvezni deželi Baden-Württemberg in leži ob reki Donavi.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Ulm

Ulrich Zwingli

Ulrich Zwingli, tudi Huldrych Zwingli, lat.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Ulrich Zwingli

Velika Britanija

Velika Britanija je geografsko poimenovanje otoka v severnovzhodnem predelu Atlantskega oceana, ki obsega večino ozemlja Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Velika Britanija

Venčeslav IV. Češki

Venčeslav IV.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Venčeslav IV. Češki

Verdunska pogodba

Verdunska pogodba, podpisana avgusta 843, je bila prva od pogodb, ki so Karolinško cesarstvo razdelile na tri kraljestva med tri še žive sinove Ludvika Pobožnega, sina in naslednika Karla Velikega.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Verdunska pogodba

Verona

Zemljevid centra mesta Verona je mesto v severni Italiji, glavno mesto Veronske pokrajine v deželi Benečiji (Veneto) ter sedež škofije Verona.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Verona

Vestfalski mir

Vestfalski mir, znan tudi kot premirje iz Münstra in Osnabrücka, se nanaša na vrsto političnih dogovorov, ki so končali tridesetletno vojno v Nemčiji (1618 - 1648) in osemdesetletno vojno Nizozemske republike za neodvisnost od Španije (1568 - 1648).

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Vestfalski mir

Viljem II. Holandski

Viljem II. (februar 1227 - 28. januar 1256) je bil grof Holandije in Zeelanda od leta 1234 do svoje smrti.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Viljem II. Holandski

Vojvodina Bavarska

Vojvodina Bavarska, sprva plemenska vojvodina, kasneje vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Vojvodina Bavarska

Volilni knez

Volilni knez ali princ elektor Svetega rimskega cesarstva (nemško: Kurfürst, mn. Kurfürsten, latinsko: princeps elector imperii ali elector) je bil naziv članov volilnega zbora Svetega rimskega cesarstva, ki je izbiral cesarja.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Volilni knez

Voltaire

François-Marie Arouet, bolje poznan pod psevdonimom Voltaire, francoski razsvetljenski pisatelj, esejist, deist in filozof, * 21. november 1694, Pariz, Francija, † 30. maj 1778, Pariz.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Voltaire

Vroclav

Vroclav na Poljskem Mestna hiša v Vroclavu Osrednji mestni trg Vroclav Vroclav (šlezijsko in) je največje mesto in zgodovinska prestolnica Šlezije na Poljskem (do 1945 v Nemčiji) in rečno pristanišče na reki Odri.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Vroclav

Wetzlar

Wetzlar (do leta 1979-1981 uradno Lahn) je mesto, ki leži ob reki Lahn na severu zvezne dežele Hessen v zahodno-osrednji Nemčiji.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Wetzlar

Wittelsbachi

Svetem rimskem cesarstvu pod oblastjo Witteslbachov so obarvana zeleno; 14. stoletje Grb iz 13. in 14. stoletja; belo-modri rombasti vzorec so prevzeli po rodbini Bogen. Rodbina Wittelsbach, južnonemška knežja rodbina, poznana od 11. stoletja, na položaju bavarskih kraljev do leta 1918.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Wittelsbachi

Worms

Worms je mesto v Porenje - Pfalško, v Nemčiji, ki se nahaja ob Zgornjem Renu približno 60 kilometrov jugo-jugozahodno od Frankfurta ob Majni.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Worms

Zahodni Slovani

Zahodni Slovani so slovanski narodi, ki govorijo zahodnoslovanske jezike.Ilya Gavritukhin, Vladimir Petrukhin (2015). Yury Osipov (ur.).. Great Russian Encyclopedia (v 35 knjigah). Vol. 30. str. 388–389. Zahodni Slovani so se okoli 7. stoletja ločili od slovanske glavnine in do 8. in 9. stoletja ustanovili svoje neodvisne države v srednji Evropi.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Zahodni Slovani

Zahodno Rimsko cesarstvo

Za Zahodno Rimsko cesarstvo v histiografiji prištevamo zahodne province Rimskega cesarstva, ki so bile v katerem koli času vodene s strani posebnega samostojnega cesarskega dvora, ter enake ali vsaj nominalno podrejene vzhodnemu delu cesarstva.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Zahodno Rimsko cesarstvo

Zlata bula (1356)

Zlati pečat na listini, ki se imenuje po njem; na pečatu je upodobljen Karel IV. Zlata bula cesarja Karla IV. iz leta 1356 je eden od temeljnih zakonov Svetega rimskega cesarstva.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in Zlata bula (1356)

12. julij

12.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in 12. julij

1648

1648 (MDCXLVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in 1648

843

843 (DCCCXLIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Poglej Sveto rimsko cesarstvo in 843

Glej tudi

Bivše evropske monarhije

Bivše konfederacije

Bivši imperiji

Krščanski izrazi

Srednji vek

Ustanovitve leta 962

Zgodnje moderna doba

Prav tako znan kot Prvi rajh, Rimsko-nemško cesarstvo, Sveto Rimsko Carstvo, Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti, Sveto rimsko nemško cesarstvo.

, Ciper, Civilno pravo, Confoederatio cum principibus ecclesiasticis, Corpus juris civilis, Danska, De iure - de facto, Deželni stanovi, Dortmund, Država Tevtonskega reda, Drugo obleganje Dunaja, Dunaj, Elizabeta Luksemburška, Erfurt, Esslingen am Neckar, Evropa, Femsko sodišče, Ferdinand I. Habsburški, Ferdinand II. Aragonski, Ferdinand III. Habsburški, Fevd, Filip Švabski, Filip II. Španski, Filip IV. Francoski, Firence, Franc I. Habsburško-Lotarinški, Francija, Frankfurt ob Majni, Franki, Frankovska, Freiburg im Breisgau, Friderik I. Barbarossa, Friderik II. Hohenstaufen, Friderik III. Habsburški, Galija, Göttingen, Gdansk, Gemeiner Pfennig, Genova, Genovska republika, Goslar, Grčija, Gregorijanska reforma, Gvelfi in gibelini, Habsburška monarhija, Habsburžani, Hamburg, Hannover, Hansa, Henrik I. Nemški, Henrik II. Sveti, Henrik IV. Nemški, Henrik Lev, Henrik V. Nemški, Henrik VI. Hohenstaufen, Henrik VII. Luksemburški, Hrvaška, Iberski polotok, Ikonoklazem, Indija, Ingenheim, Innsbruck, Investitura, Investiturni boj, Irena Atenska, Islam, Italija, Ivana Blazna, Izabela II. Jeruzalemska, Izak II. Angel, Jan Hus, Jan III. Sobieski, Jeruzalem, Jeruzalemsko kraljestvo, Judje, Judovstvo, Justinijan I., Kalvinizem, Kapitalizem, Karel III. Debeli, Karel IV. Luksemburški, Karel Martel, Karel Plešasti, Karel V. Habsburški, Karel Veliki, Karolinška renesansa, Karolingi, Kastilja in Leon, Katolištvo, Köln, Kölnska vojna, Klodvik I., Konrad I. Nemški, Konrad II. Mazovski, Konrad II. Nemški, Konrad III. Nemški, Konstanški koncil, Konstanca, Nemčija, Konstantin VI., Konstantinopel, Koroška (vojvodina), Korzika, Kraljevina Sicilija, Kranjska krajina, Križarske države, Krona Svetega rimskega cesarstva, Laba, Langobardi, Latinščina, Lübeck, Leon III. Izavrijec, Ligurija, Lihtenštajn, Lindau, Lombardija, Lorena, Lotar I. Karolinški, Lotar Supplinburški, Lotaringija, Lužica, Lucca, Ludvik II. Jagelo, Ludvik IV. Wittelsbaški, Ludvik Otrok, Ludvik Pobožni, Ludvik XIV. Francoski, Luksemburg, Luteranstvo, Lyon, Madžari, Magdeburg, Mainz, Maksimilijan I. Habsburški, Maksimilijan II. Habsburški, Mala Armenija, Marija Ogrska, Martin Luter, München, Münster, Mejna grofija Istra, Merovingi, Mersenski sporazum, Milano, Milanska vojvodina, Moravska, Napoleon Bonaparte, Napoleonske vojne, Nürnberg, Nemčija, Nemščina, Nemška vzhodna kolonizacija, Nemško cesarstvo, Nica, Nikifor I. Logotet, Nizozemska, Nizozemske dežele, Normani, Novi svet, Novi vek, Ogrska, Osmansko cesarstvo, Oton I. Veliki, Oton II., Oton III., Oton IV. Nemški, Otoni, Paderborn, Palatinat, Palermo, Papež, Papež Aleksander III., Papež Gregor II., Papež Gregor V., Papež Gregor VII., Papež Inocenc III., Papež Janez XII., Papež Klemen V., Papež Leon III., Papež Leon VIII., Papež Pavel IV., Piemont, Pipin Mali, Pjasti, Plemenska vojvodina Saška, Pošta, Poljska, Pomorjansko, Portugalska, Praga, Prümski sporazum, Protestantizem, Protipapež Janez XVI., Prusi, Prusija, Publij Kornelij Tacit, Quedlinburg, Ravena, Reformacija, Regensburg, Reichshofrat, Reichskammergericht, Reichsregiment, Reichstag, Reichstag (Sveto rimsko cesarstvo), Reims, Ren, Renesansa, Renovatio imperii Romanorum, Renska zveza, Republika obeh narodov, Ribmonski sporazum, Rihard I. Levjesrčni, Rim, Rimsko pravo, Rimskokatoliška cerkev, Ripuarski Franki, Rodbina Welf, Rudolf I. Habsburški, Rudolf II., Rudolf II. Habsburški, Rudolf Rheinfeldški, Rusija, Saška, Saška (volilna kneževina), Salijci, Salijski Franki, Salzburg (zvezna dežela), Sasi, Savoja, Schwäbisch Hall, Severno morje, Sicilija, Sigismund Luksemburški, Skandinavci, Skandinavija, Slovani, Speyer, Srednji vek, Sredozemlje, Statutum in favorem principum, Staufovci, Strasbourg, Stuttgart, Teofana, Tevtonski viteški red, Thionville, Tisk, Toskana, Tretja križarska vojna, Tretji rajh, Trier, Tripolitanija, Tunizija, Turki, Ulm, Ulrich Zwingli, Velika Britanija, Venčeslav IV. Češki, Verdunska pogodba, Verona, Vestfalski mir, Viljem II. Holandski, Vojvodina Bavarska, Volilni knez, Voltaire, Vroclav, Wetzlar, Wittelsbachi, Worms, Zahodni Slovani, Zahodno Rimsko cesarstvo, Zlata bula (1356), 12. julij, 1648, 843.

Unijapedija je koncept, zemljevid ali semantično mrežo, organizirano kot enciklopedije - slovar. To je na kratko opredelitev vsakega koncepta in njegovih odnosov.

To je velikanski spletni mentalni zemljevid, ki služi kot osnova za koncept diagramov. To je prost za uporabo in vsak članek ali dokument, ki se lahko prenese. To je orodje, vir ali predlog za študije, raziskave, izobraževanje, učenje in poučevanje, ki jih učitelji, vzgojitelji, dijaki ali študenti lahko uporablja; Za akademskega sveta: za šolo, primarno, sekundarno, gimnazije, srednje tehnične stopnje, šole, univerze, dodiplomski, magistrski ali doktorski stopinj; za papir, poročil, projektov, idej, dokumentacije, raziskav, povzetkov, ali teze. Tu je definicija, razlaga, opis ali pomen vsakega pomembno, na kateri želite informacije in seznam njihovih povezanih konceptov kot pojmovnika. Na voljo v Slovenski, Angleščina, Španski, Portugalski, Japonski, Kitajski, Francosko, Nemški, Italijansko, Poljski, Nizozemski, Rusko, Arabsko, Hindi, Švedski, Ukrajinski, Madžarski, Katalonščina, Češka, Hebrejščina, Danski, Finski, Indonezijski, Norveški, Romunščina, Turški, Vietnamščina, Korejščina, Thai, Grški, Bolgarski, Hrvaški, Slovak, Litvanski, Filipino, Latvijski in Estonski Več jezikov kmalu.

Informacije temeljijo na člankih iz Wikipedije in drugih projektov Wikimedia in so na voljo pod licenco Creative Commons Priznanje-Deljenje pod enakimi pogoji.

Fundacija Wikimedia ne podpira in ni povezana z Unijapedija.

Google Play, Android in logotip Googla Play sta blagovni znamki podjetja Google Inc.

Pravilnik o zasebnosti