Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Mejna grofija Istra

Index Mejna grofija Istra

Mejna grofija Istra (ali Istrska marka) je nastala kot karolinška mejna marka, ki je obsegala območje Istrskega polotoka in okoliških območij, ki jih je osvojil Pipin Langobardski, sin Karla Velikega leta 789.

Kazalo

  1. 88 odnosi: Ajstulf, Albert I. Goriški, Albert IV. Goriški, Alboin, Alpe, Andeški, Avstrijsko cesarstvo, Balderik, Bavarska, Benečija, Beneška republika, Bizantinsko cesarstvo, Bizantinsko papeštvo, Darko Darovec, De iure - de facto, Eksarhati na Apeninskem polotoku, Franki, Frankovsko cesarstvo, Gaj Avgust Oktavijan, Gaj Julij Cezar, Goriški grofje, Henrik III. Goriški, Henrik III. Nemški, Henrik IV. Nemški, Histri, Hrvaška, Hrvati, Hunfrid, Mejni grof Istre, Istra, Italija, Jadransko morje, Janez (vojvoda Istre), Julijske Alpe, Karantanija, Karel Veliki, Karolinško cesarstvo, Karolingi, Kastav, Konstantinopel, Koper, Koroška (vojvodina), Kranjska, Kranjska krajina, Kras, Kvarner, Langobardi, Ludvik II. Italijanski, Ludvik Pobožni, Madžari, Majnhard IV. Goriški, ... Razširi indeks (38 več) »

Ajstulf

Ajstulfov ''folis Ajstulf je bil od leta 744 vojvoda Furlanije, od leta 749 kralj Langobardov in od leta 751 vojvoda Spoleta, * ni znano, Čedad, † 756, Pavia.

Poglej Mejna grofija Istra in Ajstulf

Albert I. Goriški

Albert I. Goriški (– 1. april 1304), član rodu goriških grofov (dinastije Majnhardincev), je od leta 1258 vladal goriški grofiji (Görz) in Tirolski, skupaj s starejšim bratom Majnhardom IV.

Poglej Mejna grofija Istra in Albert I. Goriški

Albert IV. Goriški

Albert IV.

Poglej Mejna grofija Istra in Albert IV. Goriški

Alboin

Alboin je bil legendarni kralj Langobardov, ki je vladal približno od leta 560 do 572, * 530.

Poglej Mejna grofija Istra in Alboin

Alpe

Alpe so gorski sistem v osrednji Evropi, ki se razteza v 1200 km dolgem loku med Genovskim zalivom in reko Donavo pri Dunaju.

Poglej Mejna grofija Istra in Alpe

Andeški

Grb Andeških grofov Grb Andeških grofov Andeški, Andeško-Meranski, grofje Andeški, kasneje vojvode Meranski.

Poglej Mejna grofija Istra in Andeški

Avstrijsko cesarstvo

Avstrijsko cesarstvo je bila država, ki je obstajala od leta 1804 do leta 1867.

Poglej Mejna grofija Istra in Avstrijsko cesarstvo

Balderik

Balderik (Balderih, Baldrik; v zgodnjih zapisih imenovan Baldricus), furlanski plemič.

Poglej Mejna grofija Istra in Balderik

Bavarska

Okrožja na Bavarskem Svobodna dežela Bavarska (nemško) s površino 70.553 km² je površinsko največja in obenem najjužnejša zvezna dežela in geografska regija današnje Nemčije, medtem ko je s 13 milijoni prebivalcev (2019) številčno druga največja (za Severnim Porenjem - Vestfalijo).

Poglej Mejna grofija Istra in Bavarska

Benečija

Benečija (v italijanskem izvirniku Veneto, beneško Vèneto), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.

Poglej Mejna grofija Istra in Benečija

Beneška republika

Beneška republika (beneško Serenìssima Repùblica Vèneta, latinsko Venetiarum Res Publica) je bila mestna država, osnovana v 9.

Poglej Mejna grofija Istra in Beneška republika

Bizantinsko cesarstvo

Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.

Poglej Mejna grofija Istra in Bizantinsko cesarstvo

Bizantinsko papeštvo

Bizantinsko papeštvo je bilo obdobje bizantinske nadvlade nad papeštvom.

Poglej Mejna grofija Istra in Bizantinsko papeštvo

Darko Darovec

Darko Darovec, slovenski zgodovinar, * 14. december 1961, Koper.

Poglej Mejna grofija Istra in Darko Darovec

De iure - de facto

De iure in de facto sta dve protipomenski latinski frazi, ki se uporabljata za pojasnitev pravnega in dejanskega stanja neke osebe ali stvari.

Poglej Mejna grofija Istra in De iure - de facto

Eksarhati na Apeninskem polotoku

Eksarhat je bila administrativna enota bizantinskega cesarstva po propadu zahodnega dela rimskega cesarstva.

Poglej Mejna grofija Istra in Eksarhati na Apeninskem polotoku

Franki

Franki so bili germansko ljudstvo, živeče na območju današnje Francije.

Poglej Mejna grofija Istra in Franki

Frankovsko cesarstvo

Frankovsko cesarstvo ali Frankovsko kraljestvo je bila država, ki so jo v zgodnjem srednjem veku ustanovili Franki na ozemlju antične Galije in rimskih provinc (Retija in Gornja Germanija) v sedanji Franciji, Švici, Beneluksu in zahodni Nemčiji.

Poglej Mejna grofija Istra in Frankovsko cesarstvo

Gaj Avgust Oktavijan

Gáj Avgúst Oktaviján, rimski politik in prvi rimski cesar, * 63 pr. n. št., † 14 n. št. Svojo kariero je pričel z rojstnim imenom Gaj Oktavij pod pokroviteljstvom svojega prastrica Julija Cezarja, ki je Oktavija posinovil pod imenom Oktavijan.

Poglej Mejna grofija Istra in Gaj Avgust Oktavijan

Gaj Julij Cezar

Gaj Julij Cezar (latinsko Caius Iulius Caesar, rimski politik, zgodovinar, govornik in vojskovodja, * 13. julij 100 pr. n. št., Rim, † 15. marec 44 pr. n. št., Rim; po posmrtni deifikaciji je bil imenu dodan naslov divus (bog), zato so epigrafski napisi bodisi C•IVLIVS•C•F•CAESAR kot tudi DIVVS IVLIVS (bog Julij).

Poglej Mejna grofija Istra in Gaj Julij Cezar

Goriški grofje

Goriški grofje so bili srednjeveška plemiška rodbina, po izvoru iz Pustriške doline (nekdaj Bavarska), danes v vzhodni Južni Tirolski.

Poglej Mejna grofija Istra in Goriški grofje

Henrik III. Goriški

Henrik III.

Poglej Mejna grofija Istra in Henrik III. Goriški

Henrik III. Nemški

Henrik III., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 28. oktober 1016 ali 1017, † 5. oktober 1056, Bodfeld, Harz. Ko je Henrik III. po očetovi smrti leta 1039 zavladal samostojno, je bil dobro izobražen in že izkušen vladar. Že 12 let je (sprva ob pomoči freisinškega škofa) upravljal vojvodino Bavarsko, vodil je že vojsko proti Češki, bil je že izvoljeni nemški kralj, burgundski kralj, vojvoda na Švabskem in kmalu nato tudi na Koroškem.

Poglej Mejna grofija Istra in Henrik III. Nemški

Henrik IV. Nemški

Henrik IV., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 11. november 1050, Goslar, † 7. avgust 1106, Liège. Henrik IV. je znan po bojevanju s papeži in visokim plemstvom za ohranitev kraljeve in cesarske avtoritete in s tem povezanim romanjem v Cannoso.

Poglej Mejna grofija Istra in Henrik IV. Nemški

Histri

Karnov Histri so bili etnogenetično nepojasnjena enota.

Poglej Mejna grofija Istra in Histri

Hrvaška

Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država z okoli 3,9 milijona prebivalci (2021) na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja.

Poglej Mejna grofija Istra in Hrvaška

Hrvati

Hrvati (tudi Hrvatje) so južnoslovanski narod Republike Hrvaške.

Poglej Mejna grofija Istra in Hrvati

Hunfrid, Mejni grof Istre

Hunfrid (Hunfried I., Unfredus) se je rodil v drugi polovici 8.stoletja in umrl okoli leta 835 je bil mejni grof v Istrski marki vsaj od leta 789 vsaj do leta 804 in po nekaterih virih tudi Furlanski vojvoda od leta 799 do vsaj leta 804, ko je izpričan Janez kot vojvoda Istre.

Poglej Mejna grofija Istra in Hunfrid, Mejni grof Istre

Istra

Istra (italijansko Istria) je zgodovinska regija in geografska enota, ki obsega istoimenski polotok v jugozahodni Sloveniji in zahodni Hrvaški, na severovzhodni obali Jadranskega morja.

Poglej Mejna grofija Istra in Istra

Italija

Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.

Poglej Mejna grofija Istra in Italija

Jadransko morje

NASE Jadránsko mórje ali Jadrán (hrvaško in črnogorsko-srbsko Jadransko more, italijansko Mare Adriatico, albansko Deti Adriatik) je okoli 800 km dolg in 150 km širok zaliv Sredozemskega morja, ki deli Apeninski polotok od Balkanskega polotoka.

Poglej Mejna grofija Istra in Jadransko morje

Janez (vojvoda Istre)

Janez, vojvoda Istre (dux Johannes) (* druga pol. 8. stoletja † začetek 9. st.) je prvi po imenu poznani frankovski vojvoda Istre.

Poglej Mejna grofija Istra in Janez (vojvoda Istre)

Julijske Alpe

Júlijske Álpe ali Júlijci so najobsežnejša in najvišja gorska skupina v Sloveniji.

Poglej Mejna grofija Istra in Julijske Alpe

Karantanija

Karantánija (tudi Korotán, starocerkvenoslovansko *Korǫtanъ) je bila slovanska plemenska kneževina oziroma vojvodina v Vzhodnih Alpah.

Poglej Mejna grofija Istra in Karantanija

Karel Veliki

Karel Veliki ali Karel I. (francosko Charles Ier (le Grand) ali Charlemagne, iz latinskega Carolus Magnus), je bil kralj Frankov (768-814) in cesar (800-814), * 2. april 742/747/748Karl Ferdinand Werner.

Poglej Mejna grofija Istra in Karel Veliki

Karolinško cesarstvo

Delitev Karolinškega cesarstva na osnovi Verdunske pogodbe leta 843. Karolinško cesarstvo (francosko Empire carolingien; nemško Karolingisches Reich; italijansko Impero carolingio) je zgodovinsko ime za frankovsko državo in njene države naslednice pod oblastjo dinastije Karolingov v obdobju od leta 800 do 888.

Poglej Mejna grofija Istra in Karolinško cesarstvo

Karolingi

Karolingi so zelo vplivali na razširitev frankovske oblasti Karolingi so bili frankovska plemiška in vladarska rodbina, ki je utemeljila Karolinško cesarstvo.

Poglej Mejna grofija Istra in Karolingi

Kastav

Kastav je mesto (hrv. Grad Kastav) na Hrvaškem, ki upravno spada v Primorsko-goransko županijo in ima v svojem upravnem območju (po popisu 2021) 10.265 prebivalcev, samo naselje Kastav pa jih imelo bistveno manj, vse do združitve vseh 6 naselij v Kastav leta 2003.

Poglej Mejna grofija Istra in Kastav

Konstantinopel

Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).

Poglej Mejna grofija Istra in Konstantinopel

Koper

Koper je obmorsko mesto v Slovenski Istri, drugo največje na istrskem polotoku (za hrvaškim Puljem).

Poglej Mejna grofija Istra in Koper

Koroška (vojvodina)

Vojvodina Koroška, samostojna vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu ter pozneje dežela Avstrijske monarhije.

Poglej Mejna grofija Istra in Koroška (vojvodina)

Kranjska

Kranjska (starinsko Krajnska) je zgodovinska pokrajina, ki je v grobem obsegala današnje slovenske pokrajine Gorenjsko, Dolenjsko, Notranjsko in dele Krasa ter Istre.

Poglej Mejna grofija Istra in Kranjska

Kranjska krajina

Kranjska krajina (tudi znana kot Kranjska marka, pri čemer izraz krajina mdr. pomeni „obmejno območje, pokrajino“ v vseh slovanskih jezikih) je bila od 973 (po drugih virih 976) ena od mejnih grofij ali krajin, podrejenih Vojvodini Koroški.

Poglej Mejna grofija Istra in Kranjska krajina

Kras

Krás (nemško in) je geološko gledano del zemeljske skorje, katerega značilnosti pogojuje kemično delovanje vode na relativno dobro topne karbonatne kamnine.

Poglej Mejna grofija Istra in Kras

Kvarner

Karta Kvarnerja Kvarner je zaliv v seveovzhodnem delu Jadranskega morja med Istrskim polotokom na zahodu in celino, v katerem ležijo številni otoki (Kvarnerski otoki), med katerimi so največji Cres, Krk, Rab, Lošinj in Pag.

Poglej Mejna grofija Istra in Kvarner

Langobardi

Langobardske posesti v Italiji: Lamgobardsko kraljestvo ''(Nevstrija, Avstrija in Tuskija)'' in langobardski vojvodini Spoleto in Benevento Langobardi (latinsko Langobardi, italijansko Longobardi) ali Lombardi so bili germansko ljudstvo iz severne Evrope, ki je od leta 568 do 774 vladalo v večjem delu Apeninskega polotoka.

Poglej Mejna grofija Istra in Langobardi

Ludvik II. Italijanski

Ludvikov nagrobnik Ludvik II.

Poglej Mejna grofija Istra in Ludvik II. Italijanski

Ludvik Pobožni

Ludvik Pobožni (znan tudi kot Ludvik I., Ludvik Pravični in Ludvik Dobrodušni), je bil kralj Akvitanije (781-814) in kralj in cesar Frankov (814-840), * 778, Chasseneuil-du-Poitou pri Poitiersu, † 20. junij 840, Ingelheim.

Poglej Mejna grofija Istra in Ludvik Pobožni

Madžari

Madžari, 21 stoletje Madžari (madžarsko Magyarok), znani tudi kot Ogri, so narod, katerega pripadniki živijo večinoma na Madžarskem.

Poglej Mejna grofija Istra in Madžari

Majnhard IV. Goriški

Grb goriških grofov, 1459 Majnhard (* okoli 1239; † okoli 30. oktobra 1295 na gradu Greifenburgu) je izhajal iz družine Majnhardincev in je bil nosilec naslova (kot Majnhard IV.) grof Goriški (1258–1271), naslova (kot Majnhard II.) grof Tirolski (1258–1295), Vojvoda Koroške (1286–1295), ter najemni gospod Vojvodine Kranjske in Slovenske marke.

Poglej Mejna grofija Istra in Majnhard IV. Goriški

Majordom

Majordom je bil zgodnjesrednjeveški naziv in funkcija, ki je pomenila upravnika dvora, posebno v frankovskih kraljestvih 7. in 8. stoletja.

Poglej Mejna grofija Istra in Majordom

Milje, Trst

Milje (beneško in tržaško Muja) so obalno mesto v Italiji, na Tržaškem, natančneje v Miljskem zalivu, sedež istoimenske občine v deželi Furlanija - Julijska krajina (druge največje za Trstom v nekdanji Tržaški pokrajini), nedaleč od slovensko-italijanske meje.

Poglej Mejna grofija Istra in Milje, Trst

Novigrad, Istra

desno Novigrad (italijansko Cittanova; do 1945 Cittanova dell´Istria) je mesto, pristanišče in turistično središče v Istri (Hrvaška), sedež istoimenske mestne občine (hrv. Grad Novigrad; it. Citta` del Cittanova) s 3883 prebivalci (popis 2021; 2011 še 4400), oziroma (samo mesto-naselje) z okoli 2300 stalnimi prebivalci (največ, 2629 jih je imel ob popisu 2001), ki upravno spada v Istrsko županijo.

Poglej Mejna grofija Istra in Novigrad, Istra

Oglej

Oglej (latinsko in italijansko Aquileia, furlansko Aquilee, vzhodno-furlansko Aquilea, staro-furlansko Olee/Olea; beneško-italijansko: Aquiłeja/Aquiłegia) je italijansko mesto v Furlaniji - Julijski krajini.

Poglej Mejna grofija Istra in Oglej

Oglejski patriarhat

''Oglejska bazilika'', nekdaj sedež patriarhata Oglejski patriarhat je zgodovinsko ime za ozemlje pod cerkveno in posvetno oblastjo patriarhov iz Ogleja, ki je bilo zelo pomembno predvsem zaradi geostrateške lege med Alpami in Jadranom.

Poglej Mejna grofija Istra in Oglejski patriarhat

Oton I. Veliki

Oton I. Veliki, saški vojvoda, vzhodnofrankovski kralj, prvi cesar Svetega rimskega cesarstva, * 23. november 912, Wallhausen danes na Saškem - Anhaltu, † 7. maj 973, Memleben, danes na Saškem - Anhaltu.

Poglej Mejna grofija Istra in Oton I. Veliki

Oton II.

Oton II., vzhodnofrankovski kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 955, † 7. december 983, Rim.

Poglej Mejna grofija Istra in Oton II.

Papež Zaharija

Zaharija, papež Rimskokatoliške cerkve in svetnik; * 679 Santa Severina (Kalabrija, Bizantinsko cesarstvo); † 22. marec 752, Rim (Bizantinsko cesarstvo).

Poglej Mejna grofija Istra in Papež Zaharija

Pax Nicephori

Pax Nicephori (v prevodu: Nikiforjev mir) je izraz, ki se nanaša na mirovno pogodbo, ki naj bi jo leta 803 sklenila frankovski vladar Karel Veliki in bizantinski cesar Nikifor I. Logotet ali na rezultat pogajanj med istima stranema, vendar drugima cesarjema, ki so potekala v letih 811 do 814.

Poglej Mejna grofija Istra in Pax Nicephori

Pipin Langobardski

Pipin, kralj Italije (781-810), * 777, † 8. julij 810, Milano.

Poglej Mejna grofija Istra in Pipin Langobardski

Pipin Mali

Pipin Mali, tudi Pipin mlajši (francosko Pépin le Bref, Pépin III), majordom Nevstrije in Avstrazije, frankovski kralj (751–768), * 714, Jupille, sedanja Belgija, † 24. september 768, Saint-Denis, Francija.

Poglej Mejna grofija Istra in Pipin Mali

Piran

Piran (Pirano) je obmorsko mestno naselje v Slovenski Istri, z okoli 3.700 prebivalci (2020) na slovenski strani Piranskega zaliva.

Poglej Mejna grofija Istra in Piran

Poppo I. Istrski

Grof Poppo I. (tudi Boppo) Weimar-Orlamünde, mejni grof v Istrski marki od leta 1012 do svoje smrti okoli 1044, ter tudi mejni grof Kranjske marke med leti 1029-1044; † 13 julij, pred 1044.

Poglej Mejna grofija Istra in Poppo I. Istrski

Poppo II. Weimar-Orlamünde

Poppo II († 1101), grof Weimar-Orlamünde, je bil mejni grof Kranjske od leta 1070 ter za Istrsko marko od leta 1096 do svoje smrti.

Poglej Mejna grofija Istra in Poppo II. Weimar-Orlamünde

Poreč

Poreč je istrsko turistično mesto in pristanišče na Hrvaškem z okoli 9000 prebivalci (2021), sedež istoimenske mestne občine (hrvaško Grad Poreč) s 16.607 prebivalci (po popisu 2021), ki upravno spada v Istrsko županijo, ter sedež Poreško-puljske rimskokatoliške škofije, ki obsega večino ozemlja (hrvaške) Istre.

Poglej Mejna grofija Istra in Poreč

Preseljevanje ljudstev

Preseljevanje ljudstev imenujemo obdobje po vdoru Hunov v vzhodno Evropo leta 375, ko je prišlo do selitev celotnih narodov v Evropi.

Poglej Mejna grofija Istra in Preseljevanje ljudstev

Pulj

Pulj (istriotsko/istrsko-beneško Puola) je največje istrsko mesto, pomembno civilno in vojaško pristanišče na Hrvaškem, sedež istoimenske mestne občine z okoli 52.000 prebivalci, ki se skoraj popolnoma prekriva z območjem mesta.

Poglej Mejna grofija Istra in Pulj

Raša (reka)

Reka Raša (Arsia flumen, italijansko: Arsa) v hrvaškem delu Istre je največja reka v Istrski županiji.

Poglej Mejna grofija Istra in Raša (reka)

Ravena

Ravena (Ravenna, romanjsko Ravèna) je mesto in je glavno mesto pokrajine Ravena v deželi Emilija - Romanja, v severni Italiji, ter pomembno industrijsko središče.

Poglej Mejna grofija Istra in Ravena

Reka

Reka Kučerla v Altaju Münchnu, Nemčija Réka je velik naravni vodni tok.

Poglej Mejna grofija Istra in Reka

Rižana (reka)

Reka Rižana v vasi Rižana (sušno obdobje). Rižana je okrog 14 km dolga reka v Slovenski Istri.

Poglej Mejna grofija Istra in Rižana (reka)

Rižanski zbor

Rižanski zbor (rižanski placit, veča) je naziv za zgodovinski dogodek, ki se je leta 804 zgodil na odprtem prostoru v bližini Rižane.

Poglej Mejna grofija Istra in Rižanski zbor

Rimsko cesarstvo

Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.

Poglej Mejna grofija Istra in Rimsko cesarstvo

Seznam oglejskih škofov in patriarhov

Grbovno okrasje patriarhov Spodnji Seznam oglejskih škofov in patriarhov nudi le časovni pregled.

Poglej Mejna grofija Istra in Seznam oglejskih škofov in patriarhov

Slovani

Južni Slovani Izraz Slovani (zgodovinsko Slavi, Slavoni, tudi Sloveni) označuje etnično in jezikovno skupino ljudi, ki govorijo skupino jezikov, ki jim rečemo slovanski jeziki (podskupina indoevropskih jezikov).

Poglej Mejna grofija Istra in Slovani

Slovenci

Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).

Poglej Mejna grofija Istra in Slovenci

Slovenija

Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.

Poglej Mejna grofija Istra in Slovenija

Spanheimi

Spanheimi ali Sponheimi so bili srednjeveška plemiška rodbina v Svetem rimskem cesarstvu.

Poglej Mejna grofija Istra in Spanheimi

Srednji vek

Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.

Poglej Mejna grofija Istra in Srednji vek

Sveto rimsko cesarstvo

Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.

Poglej Mejna grofija Istra in Sveto rimsko cesarstvo

Timava

Izvir reke Timave v Štivanu Timava, tudi Timav je reka v tržaškem primorju.

Poglej Mejna grofija Istra in Timava

Trst

Tŕst (furlansko in) je mesto v severovzhodni Italiji ob Tržaškem zalivu, blizu slovenske meje ter sedež in obenem največje mesto italijanske avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina.

Poglej Mejna grofija Istra in Trst

Učka

Učka (ital. Monte Maggiore) je okrog 20 km dolg, ozek gorski greben nad vzhodno istrsko obalo in Reškim zalivom (Hrvaška).

Poglej Mejna grofija Istra in Učka

Ulrik I. Weimar-Orlamünde

Ulrik I. Weimar-Orlamünde (Udalrich I.) († 6. marec 1070), grof Weimar-Orlamünde, je bil mejni grof Kranjske (marke) med leti 1050/58-1070 ter tudi v Istrski marki od leta 1045/60 do svoje smrti 1070, kakor tudi grof v Grofiji Weimar po letu 1067.

Poglej Mejna grofija Istra in Ulrik I. Weimar-Orlamünde

Verdunska pogodba

Verdunska pogodba, podpisana avgusta 843, je bila prva od pogodb, ki so Karolinško cesarstvo razdelile na tri kraljestva med tri še žive sinove Ludvika Pobožnega, sina in naslednika Karla Velikega.

Poglej Mejna grofija Istra in Verdunska pogodba

Verona

Zemljevid centra mesta Verona je mesto v severni Italiji, glavno mesto Veronske pokrajine v deželi Benečiji (Veneto) ter sedež škofije Verona.

Poglej Mejna grofija Istra in Verona

Vojvodina Furlanija

Furlanije Vojvodina Furlanija je bila langobardska vojvodina na območju sedanje Furlanije, ki je obstajala med leti 568 in 776.

Poglej Mejna grofija Istra in Vojvodina Furlanija

12. stoletje

1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 9. stoletje | 10. stoletje | 11. stoletje | 12.

Poglej Mejna grofija Istra in 12. stoletje

, Majordom, Milje, Trst, Novigrad, Istra, Oglej, Oglejski patriarhat, Oton I. Veliki, Oton II., Papež Zaharija, Pax Nicephori, Pipin Langobardski, Pipin Mali, Piran, Poppo I. Istrski, Poppo II. Weimar-Orlamünde, Poreč, Preseljevanje ljudstev, Pulj, Raša (reka), Ravena, Reka, Rižana (reka), Rižanski zbor, Rimsko cesarstvo, Seznam oglejskih škofov in patriarhov, Slovani, Slovenci, Slovenija, Spanheimi, Srednji vek, Sveto rimsko cesarstvo, Timava, Trst, Učka, Ulrik I. Weimar-Orlamünde, Verdunska pogodba, Verona, Vojvodina Furlanija, 12. stoletje.