Kazalo
37 odnosi: Ajstulf, Alboin, Čedad, Balderik, Berengar I., Bizantinsko cesarstvo, Bogo Grafenauer, Deziderij Langobardski, Einhard, Eksarhati na Apeninskem polotoku, Fran Bradač, Frankovsko cesarstvo, Furlanija, Gisulf II. (Furlanski), Grasulf I. Furlanski, Grasulf II., Julijske Alpe, Kadolah, Kajetan Gantar, Karantanija, Karel Plešasti, Karel Veliki, Karnijske Alpe, Karolingi, Kranjska krajina, Langobardi, Liutprand, Lombardija, Lotar I. Karolinški, Ludvik Pobožni, Monumenta Germaniae Historica, Oglejski patriarhat, Pavel Diakon, Ravena, Slovenci, Tilment, Vojvodina.
- Langobardi
- Ukinitve leta 828
Ajstulf
Ajstulfov ''folis Ajstulf je bil od leta 744 vojvoda Furlanije, od leta 749 kralj Langobardov in od leta 751 vojvoda Spoleta, * ni znano, Čedad, † 756, Pavia.
Poglej Vojvodina Furlanija in Ajstulf
Alboin
Alboin je bil legendarni kralj Langobardov, ki je vladal približno od leta 560 do 572, * 530.
Poglej Vojvodina Furlanija in Alboin
Čedad
Čedad (italijansko Cividale del Friuli, furlansko Cividât, nemško Östrich), tudi Staro mesto, je mesto v severni Italiji (občina ima 11.500, samo mesto pa okoli 9.000 prebivalcev) ob reki Nadiži, v deželi Furlanija - Julijska krajina.
Poglej Vojvodina Furlanija in Čedad
Balderik
Balderik (Balderih, Baldrik; v zgodnjih zapisih imenovan Baldricus), furlanski plemič.
Poglej Vojvodina Furlanija in Balderik
Berengar I.
Berengar I. (latinsko Berengarius, Perngarius, italijansko Berengario) je bil od leta 887 kralj Italije, * okoli 845, † 7. april 924.
Poglej Vojvodina Furlanija in Berengar I.
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Vojvodina Furlanija in Bizantinsko cesarstvo
Bogo Grafenauer
Bogo Grafenauer, slovenski zgodovinar, * 16. marec 1916, Ljubljana, † 12. maj 1995, Ljubljana.
Poglej Vojvodina Furlanija in Bogo Grafenauer
Deziderij Langobardski
Deziderij (italijansko Desiderio) je bil zadnji kralj Langobardskega kraljestva v severni Italiji, ki je vladal od leta 756 do 774.
Poglej Vojvodina Furlanija in Deziderij Langobardski
Einhard
Einhard Einhard (latinsko Einhardus) je bil frankovski učenjak in dvorjan, * okoli 775, † 14. marec 840, Seligenstadt.
Poglej Vojvodina Furlanija in Einhard
Eksarhati na Apeninskem polotoku
Eksarhat je bila administrativna enota bizantinskega cesarstva po propadu zahodnega dela rimskega cesarstva.
Poglej Vojvodina Furlanija in Eksarhati na Apeninskem polotoku
Fran Bradač
Fran Bradač, slovenski klasični filolog, slovaropisec, prevajalec, * 15. junij 1885, Jama pri Dvoru, † 2. maj 1970, Ljubljana.
Poglej Vojvodina Furlanija in Fran Bradač
Frankovsko cesarstvo
Frankovsko cesarstvo ali Frankovsko kraljestvo je bila država, ki so jo v zgodnjem srednjem veku ustanovili Franki na ozemlju antične Galije in rimskih provinc (Retija in Gornja Germanija) v sedanji Franciji, Švici, Beneluksu in zahodni Nemčiji.
Poglej Vojvodina Furlanija in Frankovsko cesarstvo
Furlanija
Furlanija (furlansko Friûl) je pokrajina v severovzhodni Italiji, ki sestavlja večino italijanske dežele Furlanija - Julijska krajina.
Poglej Vojvodina Furlanija in Furlanija
Gisulf II. (Furlanski)
Gisulf II.
Poglej Vojvodina Furlanija in Gisulf II. (Furlanski)
Grasulf I. Furlanski
Grasulf I (umrl po 571) je bil Alboinov brat, prvi lombardski kralj Italije in morda prvi vojvoda Furlanije.
Poglej Vojvodina Furlanija in Grasulf I. Furlanski
Grasulf II.
Grasulf II. je bil od cca leta 616 vojvoda Furlanije, * ni znano, Čedad, † do 651, Čedad.
Poglej Vojvodina Furlanija in Grasulf II.
Julijske Alpe
Júlijske Álpe ali Júlijci so najobsežnejša in najvišja gorska skupina v Sloveniji.
Poglej Vojvodina Furlanija in Julijske Alpe
Kadolah
Kadolah (ali Cadolah ali Chadalhoh), alemanski plemič, * ?, † 819.
Poglej Vojvodina Furlanija in Kadolah
Kajetan Gantar
Kajetan Gantar, slovenski literarni zgodovinar, klasični filolog, prevajalec, urednik, akademik * 11. oktober 1930, Ljubljana, † 16. junij 2022, otok Krk, Hrvaška.
Poglej Vojvodina Furlanija in Kajetan Gantar
Karantanija
Karantánija (tudi Korotán, starocerkvenoslovansko *Korǫtanъ) je bila slovanska plemenska kneževina oziroma vojvodina v Vzhodnih Alpah.
Poglej Vojvodina Furlanija in Karantanija
Karel Plešasti
Karel Plešasti je bil kralj Zahodnofrankovskega kraljestva (843–877), kralj Italije (875–877) in sveti rimski cesar (875-877, kot Karel II.), * 13. junij 823, Frankfurt, † 6. oktober 877, Avrieux.
Poglej Vojvodina Furlanija in Karel Plešasti
Karel Veliki
Karel Veliki ali Karel I. (francosko Charles Ier (le Grand) ali Charlemagne, iz latinskega Carolus Magnus), je bil kralj Frankov (768-814) in cesar (800-814), * 2. april 742/747/748Karl Ferdinand Werner.
Poglej Vojvodina Furlanija in Karel Veliki
Karnijske Alpe
Ojstrnik nad Bistriško planino Karnijske Alpe (italijansko Alpi Carniche, nemško Karnische Alpen) so gorstvo v Južnih apneniških Alpah na Vzhodnem Tirolskem in Koroškem ter Furlaniji-Julijski krajini (Videmska pokrajina).
Poglej Vojvodina Furlanija in Karnijske Alpe
Karolingi
Karolingi so zelo vplivali na razširitev frankovske oblasti Karolingi so bili frankovska plemiška in vladarska rodbina, ki je utemeljila Karolinško cesarstvo.
Poglej Vojvodina Furlanija in Karolingi
Kranjska krajina
Kranjska krajina (tudi znana kot Kranjska marka, pri čemer izraz krajina mdr. pomeni „obmejno območje, pokrajino“ v vseh slovanskih jezikih) je bila od 973 (po drugih virih 976) ena od mejnih grofij ali krajin, podrejenih Vojvodini Koroški.
Poglej Vojvodina Furlanija in Kranjska krajina
Langobardi
Langobardske posesti v Italiji: Lamgobardsko kraljestvo ''(Nevstrija, Avstrija in Tuskija)'' in langobardski vojvodini Spoleto in Benevento Langobardi (latinsko Langobardi, italijansko Longobardi) ali Lombardi so bili germansko ljudstvo iz severne Evrope, ki je od leta 568 do 774 vladalo v večjem delu Apeninskega polotoka.
Poglej Vojvodina Furlanija in Langobardi
Liutprand
Liutprand je bil od leta 712 do 744 kralj Langobardov, * okrog 690, † januar 744.
Poglej Vojvodina Furlanija in Liutprand
Lombardija
Lombardíja (v italijanskem izvirniku Lombardia), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Vojvodina Furlanija in Lombardija
Lotar I. Karolinški
Lotar I. (nizozemsko Lotharius, nemško Lothar, francosko Lothaire, italijansko Lotario) je bil kralj Bavarske (815-817), Italije (818–855), Srednje Frankovske (840–855) in cesar Svetega rimskega cesarstva (817-855, do leta 840 kot sovladar svojega očeta Ludvika Pobožnega), * 795, † 29.
Poglej Vojvodina Furlanija in Lotar I. Karolinški
Ludvik Pobožni
Ludvik Pobožni (znan tudi kot Ludvik I., Ludvik Pravični in Ludvik Dobrodušni), je bil kralj Akvitanije (781-814) in kralj in cesar Frankov (814-840), * 778, Chasseneuil-du-Poitou pri Poitiersu, † 20. junij 840, Ingelheim.
Poglej Vojvodina Furlanija in Ludvik Pobožni
Monumenta Germaniae Historica
Naslovnica ''Diplomatum Imperii'' (Hannover, 1872) Monumenta Germaniae Historica (kratica MGH) je obsežna serija diplomatičnih izdaj zgodovinskih virov iz zgodovine Nemčije v času od propada Rimskega cesarstva do leta 1500.
Poglej Vojvodina Furlanija in Monumenta Germaniae Historica
Oglejski patriarhat
''Oglejska bazilika'', nekdaj sedež patriarhata Oglejski patriarhat je zgodovinsko ime za ozemlje pod cerkveno in posvetno oblastjo patriarhov iz Ogleja, ki je bilo zelo pomembno predvsem zaradi geostrateške lege med Alpami in Jadranom.
Poglej Vojvodina Furlanija in Oglejski patriarhat
Pavel Diakon
Pavel Diakon, tudi Paul Warnefried, langobardski benediktinec, diakon in zgodovinar, * ok.
Poglej Vojvodina Furlanija in Pavel Diakon
Ravena
Ravena (Ravenna, romanjsko Ravèna) je mesto in je glavno mesto pokrajine Ravena v deželi Emilija - Romanja, v severni Italiji, ter pomembno industrijsko središče.
Poglej Vojvodina Furlanija in Ravena
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Poglej Vojvodina Furlanija in Slovenci
Tilment
Tilment (italijansko: Tagliamento, Tiliment v standardni furlanščini, Tilimint v zahodni Furlaniji, Tuliment, Taiament, Tiument, Timent in Tuement v drugih lokalnih različicah furlanščine, Tagiamento ali Tajamento v Benečiji, staronemško ime Dülmende) je velika reka v severovzhodni Italiji, ki teče s Karnijskih Alp čez Furlansko nižino in se izliva v Jadransko morje.
Poglej Vojvodina Furlanija in Tilment
Vojvodina
Vojvodina (tudi vojvodstvo) je tip družbene ureditve, v kateri vlada vojvoda oz.
Poglej Vojvodina Furlanija in Vojvodina