Kazalo
43 odnosi: Akademski nazivi, Anton Tomaž Linhart, Avstro-Ogrska, Darja Mihelič, Docent, Doktorat, Enciklopedija Slovenije, Federativna ljudska republika Jugoslavija, Filozofska fakulteta v Ljubljani, Fran Zwitter, Franc Kos (zgodovinar), Ivan Grafenauer, Janko Prunk, Karantanija, Kidričeva nagrada, Klasična gimnazija v Ljubljani, Koncentracijsko taborišče Gonars, Kraljevina Jugoslavija, Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, Literarna zgodovina, Ljubljana, Ljudmil Hauptmann, Milko Kos, Pariški mirovni sporazumi (1947), Peter Štih, Slovenci, Slovenija, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Slovenska matica, Socialistična federativna republika Jugoslavija, Srbska akademija znanosti in umetnosti, Srednji vek, Tuberkuloza, Univerza v Ljubljani, Zgodovina, Zgodovina Slovenije, Zgodovinar, Zgodovinski časopis, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, 12. maj, 16. marec, 1916, 1995.
- Diplomiranci Univerze v Ljubljani
- Predavatelji na Univerzi v Ljubljani
- Slovenski rimokatoličani
- Člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti
Akademski nazivi
Akademski nazivi so nazivi, ki jih predavateljem glede na strokovno in pedagoško delo podeljuje univerza.
Poglej Bogo Grafenauer in Akademski nazivi
Anton Tomaž Linhart
Do leta 2010 edina znana upodobitev Linharta, objavljena v pesniškem zborniku ''Blumen aus Krain'' ''(Cvetje s Kranjskega)'', izdelal graški bakrorezec Johann Veit Kauperz Radovljici ID.
Poglej Bogo Grafenauer in Anton Tomaž Linhart
Avstro-Ogrska
Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.
Poglej Bogo Grafenauer in Avstro-Ogrska
Darja Mihelič
Darja Mihelič, slovenska zgodovinarka in univerzitetna profesorica, * 3. marec 1950, Ljubljana.
Poglej Bogo Grafenauer in Darja Mihelič
Docent
Docènt oz.
Poglej Bogo Grafenauer in Docent
Doktorat
Doktorát ali doktorski naziv je najvišji akademski naziv, ki ga podeljuje univerza.
Poglej Bogo Grafenauer in Doktorat
Enciklopedija Slovenije
Vseh 16 zvezkov ''Enciklopedije Slovenije'' Enciklopedija Slovenije (kratica ES) je slovenska enciklopedija o rečeh, povezanih s Slovenijo, ki jo je v letih 1987–2002 v 16 zvezkih izdala založba Mladinska knjiga na podlagi posebnega dogovora oz.
Poglej Bogo Grafenauer in Enciklopedija Slovenije
Federativna ljudska republika Jugoslavija
Federativna ljudska republika Jugoslavija (FLRJ) je bil naziv za drugo Jugoslavijo med 29. novembrom 1945 in 7. aprilom 1963.
Poglej Bogo Grafenauer in Federativna ljudska republika Jugoslavija
Filozofska fakulteta v Ljubljani
Logotip fakultete Filozofska fakulteta je ena od ustanovnih članic Univerze v Ljubljani.
Poglej Bogo Grafenauer in Filozofska fakulteta v Ljubljani
Fran Zwitter
Beli Cerkvi Fran Zwitter, slovenski zgodovinar, * 24. oktober 1905, Bela Cerkev, † 14. april 1988, Ljubljana.
Poglej Bogo Grafenauer in Fran Zwitter
Franc Kos (zgodovinar)
Franc Kos, slovenski zgodovinar, * 24. december 1853, Selca, † 14. marec 1924, Ljubljana.
Poglej Bogo Grafenauer in Franc Kos (zgodovinar)
Ivan Grafenauer
Cerkev sv. Mihaela, Brdo, kjer je bil Ivan Grafenauer krščen Ivan Grafenauer, slovenski literarni zgodovinar, etnolog, * 7. marec 1880, Velika vas (Micheldorf) pri Šmohorju, † 29. december 1964, Ljubljana.
Poglej Bogo Grafenauer in Ivan Grafenauer
Janko Prunk
Janko Prunk,, slovenski zgodovinar in politik, * 30. december 1942, Loka pri Zidanem Mostu.
Poglej Bogo Grafenauer in Janko Prunk
Karantanija
Karantánija (tudi Korotán, starocerkvenoslovansko *Korǫtanъ) je bila slovanska plemenska kneževina oziroma vojvodina v Vzhodnih Alpah.
Poglej Bogo Grafenauer in Karantanija
Kidričeva nagrada
Kidričeva nagrada je bila najvišje slovensko priznanje oziroma nagrada za znanstvene dosežke oziroma za znanstvenoraziskovalno delo v letih od 1957 do 1991.
Poglej Bogo Grafenauer in Kidričeva nagrada
Klasična gimnazija v Ljubljani
Klasična gimnazija v Ljubljani je bila šola, ki je delovala v Ljubljani med letoma 1563 in 1965 in je ena pomembnejših šol, ki so delovale na prostoru današnje Slovenije.
Poglej Bogo Grafenauer in Klasična gimnazija v Ljubljani
Koncentracijsko taborišče Gonars
Spominsko obeležje na mestu Koncentracijskega taborišča Gonars Koncentracijsko taborišče Gonars je bilo fašistično taborišče, ustanovljeno 23. februarja 1942 v bližini naselja Gonars v italijanski deželi Furlaniji-Julijski krajini.
Poglej Bogo Grafenauer in Koncentracijsko taborišče Gonars
Kraljevina Jugoslavija
Kraljevina Jugoslavija je bila država, ki je nastala leta 1929 s preimenovanjem Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Poglej Bogo Grafenauer in Kraljevina Jugoslavija
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev
dinarjev iz leta 1920 Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev (okrajšano SHS) je bila država, ki je nastala 1. decembra 1918 z združitvijo Države Slovencev, Hrvatov in Srbov ter Kraljevine Srbije.
Poglej Bogo Grafenauer in Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev
Literarna zgodovina
Literarna zgodovina je eno od poglavij literarne vede.
Poglej Bogo Grafenauer in Literarna zgodovina
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Poglej Bogo Grafenauer in Ljubljana
Ljudmil Hauptmann
Ljudmil Hauptmann, slovenski zgodovinar, predavatelj in akademik, * 5. februar 1884, Gradec, † 19. april 1968, Zagreb.
Poglej Bogo Grafenauer in Ljudmil Hauptmann
Milko Kos
Milko Kos, slovenski zgodovinar in geograf, * 12. december 1892, Gorica, tedaj Avstro-Ogrska, † 24. marec 1972, Ljubljana.
Poglej Bogo Grafenauer in Milko Kos
Pariški mirovni sporazumi (1947)
Kanadska delegacija na pariški mirovni konferenci. Pariške mirovne pogodbe (francosko: Traités de Paris) so bile podpisane in sprejete 10.
Poglej Bogo Grafenauer in Pariški mirovni sporazumi (1947)
Peter Štih
Peter Štih, slovenski zgodovinar, akademik * 27. november 1960, Ljubljana.
Poglej Bogo Grafenauer in Peter Štih
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Poglej Bogo Grafenauer in Slovenci
Slovenija
Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.
Poglej Bogo Grafenauer in Slovenija
Slovenska akademija znanosti in umetnosti
Lontovž, današnji sedež SAZU na Novem trgu v Ljubljani Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU) je najvišja narodna znanstvena in umetnostna ustanova Slovenije, ki združuje vrhunske slovenske znanstvenike in umetnike, člane akademije, imenovane akademiki, ki so uvrščeni (razvrščeni) v šest področnih razredov, ki jih vodijo razredni tajniki: I.
Poglej Bogo Grafenauer in Slovenska akademija znanosti in umetnosti
Slovenska matica
Kongresnem trgu 8 v Ljubljani Slovenska matica je znanstvena in kulturna ustanova, ki prireja znanstvena srečanja in posvetovanja o najrazličnejših problemih slovenske kulture in družbe ter njene prihodnosti, in druga najstarejša slovenska založba, ki skrbi za izdajanje dobrih izvirnih del ter prevodov iz humanistike, naravoslovja in tehnike.
Poglej Bogo Grafenauer in Slovenska matica
Socialistična federativna republika Jugoslavija
Socialistična federativna republika Jugoslavija, s kratico SFRJ, ali na kratko, vendar ne nujno točno, Jugoslavija, je bila država na Balkanskem polotoku, ki je obstajala med letoma 1963 in 1992.
Poglej Bogo Grafenauer in Socialistična federativna republika Jugoslavija
Srbska akademija znanosti in umetnosti
Zgradba Srbske akademije znanosti in umetnosti v Beogradu Srbska akademija znanosti in umetnosti (srbsko Српска академија наука и уметности / Srpska akademija nauka i umetnosti - САНУ / SANU) je najvišja narodna znanstvena in umetnostna ustanova Srbije, ki združuje vrhunske srbske znanstvenike in umetnike, člane akademije.
Poglej Bogo Grafenauer in Srbska akademija znanosti in umetnosti
Srednji vek
Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.
Poglej Bogo Grafenauer in Srednji vek
Tuberkuloza
Tuberkulóza ali jétika (zastarelo tudi sušíca; kratica TBC) je pogosta in mnogokrat smrtna nalezljiva bolezen, ki jo povzročajo različni mikobakterijski sevi, običajno Mycobacterium tuberculosis.
Poglej Bogo Grafenauer in Tuberkuloza
Univerza v Ljubljani
Univerza v Ljubljani je najstarejša in s 40.000 študenti (v študijskem letu 2016/17) največja univerza v Sloveniji.
Poglej Bogo Grafenauer in Univerza v Ljubljani
Zgodovina
Nikolaus Gysis, Historia (alegorija) Zgodovina ali redko histórija je veda, ki raziskuje človeško vedenje skozi čas.
Poglej Bogo Grafenauer in Zgodovina
Zgodovina Slovenije
Petra Kozlerja iz leta 1853 Zgodovina Slovenije je zgodovina vseh prebivalcev na ozemlju današnje Republike Slovenije in v njeni neposredni soseščini od prazgodovine do danes.
Poglej Bogo Grafenauer in Zgodovina Slovenije
Zgodovinar
Zgodovinar je človek (raziskovalec), ki (ljubiteljsko ali kot znanstvenik poklicno) raziskuje zgodovino.
Poglej Bogo Grafenauer in Zgodovinar
Zgodovinski časopis
Zgodovinski časopis je slovenska zgodovinska znanstvena revija.
Poglej Bogo Grafenauer in Zgodovinski časopis
Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti
90px Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti (kratica ZRC SAZU) je slovenski javni raziskovalni zavod in je bil ustanovljen leta 1981.
Poglej Bogo Grafenauer in Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti
12. maj
12.
Poglej Bogo Grafenauer in 12. maj
16. marec
16.
Poglej Bogo Grafenauer in 16. marec
1916
Potop ladje Britannic. 1916 (MCMVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Bogo Grafenauer in 1916
1995
1995 (MCMXCV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Bogo Grafenauer in 1995