Kazalo
53 odnosi: Ariulf, Arnulf Bavarski, Beneška Slovenija, Bertold Bavarski, Bogdan, Darja Mihelič, Filozofska fakulteta v Ljubljani, Franc Kos (zgodovinar), Grafenauer, Grasulf II., Henrik I. Bavarski, Historia Langobardorum, Hotimir, Humboldtovska univerza, Ivan Grafenauer, Jan Vitovec, Janez Stanovnik, Joško Žigon, Karantanija, Katarina Branković, Kidričeva nagrada, Koroški Slovenci, Kosezi, Kranjska krajina, Liutpold Bavarski, Ljubljana, Ludvik Čarni, Marija Vogelnik, Mešani pevski zbor Jakob Petelin Gallus, Milko Kos, Mimi Malenšek, Nagrada Sklada Borisa Kidriča, Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe, Oddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta v Ljubljani, Pavle Blaznik, Peter Štih, Prihod Hrvatov, Regnum Carantanum, Samova plemenska zveza, Seznam članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Seznam predavateljev na Filozofski fakulteti v Ljubljani, Seznam slovenskih leksikografov, Seznam slovenskih zgodovinarjev, Seznam zaslužnih profesorjev Univerze v Ljubljani, Slovenska matica, Slovenske dežele, Teodelap, Ustoličevanje koroških vojvod, Vojvodina Furlanija, Zedinjena Slovenija, ... Razširi indeks (3 več) »
Ariulf
Ariulf je bil drugi vojvoda Spoleta, ki je vladal od leta 592 do svoje smrti, * ni znano, † 602.
Poglej Bogo Grafenauer in Ariulf
Arnulf Bavarski
Nagrobni napis vojvode Arnulfa Arnulf I., bavarski vojvoda (907-937).
Poglej Bogo Grafenauer in Arnulf Bavarski
Beneška Slovenija
Slovenci skupaj s Furlani in Nemci Beneška Slovenija (po novem Slavia Friulana) je zgodovinska pokrajina na meji med Italijo in Slovenijo.
Poglej Bogo Grafenauer in Beneška Slovenija
Bertold Bavarski
Bertold (tudi Perhtold), karantanski (koroški) (927-938/morda do 947) in bavarski vojvoda (938-947).
Poglej Bogo Grafenauer in Bertold Bavarski
Bogdan
Bogdan je moško osebno ime.
Poglej Bogo Grafenauer in Bogdan
Darja Mihelič
Darja Mihelič, slovenska zgodovinarka in univerzitetna profesorica, * 3. marec 1950, Ljubljana.
Poglej Bogo Grafenauer in Darja Mihelič
Filozofska fakulteta v Ljubljani
Logotip fakultete Filozofska fakulteta je ena od ustanovnih članic Univerze v Ljubljani.
Poglej Bogo Grafenauer in Filozofska fakulteta v Ljubljani
Franc Kos (zgodovinar)
Franc Kos, slovenski zgodovinar, * 24. december 1853, Selca, † 14. marec 1924, Ljubljana.
Poglej Bogo Grafenauer in Franc Kos (zgodovinar)
Grafenauer
Grafenauer je priimek več znanih oseb v Sloveniji, ki ga je po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije na dan 1.
Poglej Bogo Grafenauer in Grafenauer
Grasulf II.
Grasulf II. je bil od cca leta 616 vojvoda Furlanije, * ni znano, Čedad, † do 651, Čedad.
Poglej Bogo Grafenauer in Grasulf II.
Henrik I. Bavarski
Henrik I. Bavarski, bavarski vojvoda, * 919/921, Nordhausen, † 1. november 955, Regensburg.
Poglej Bogo Grafenauer in Henrik I. Bavarski
Historia Langobardorum
Salzburški rokopis Historia Langobardorum ali Historia gentis Langobardorum je najpomembnejše delo langobardskega benediktinca Pavla Diakona.
Poglej Bogo Grafenauer in Historia Langobardorum
Hotimir
Hotimir (tudi Kajtimar, v prvih zapisih omenjen kot Chetmarus, Cheitumarus, Cheftumarus, ChetumarsusKos Milko (1934).. Razprave znanstvenega društva v Ljubljani 11, Historični odsek 3.), * ?, † 769, je bil knez oziroma vojvoda v Karantaniji.
Poglej Bogo Grafenauer in Hotimir
Humboldtovska univerza
Humboldtovska univerza je ime za univerzitetni princip, ki združuje raziskovanje in poučevanje.
Poglej Bogo Grafenauer in Humboldtovska univerza
Ivan Grafenauer
Cerkev sv. Mihaela, Brdo, kjer je bil Ivan Grafenauer krščen Ivan Grafenauer, slovenski literarni zgodovinar, etnolog, * 7. marec 1880, Velika vas (Micheldorf) pri Šmohorju, † 29. december 1964, Ljubljana.
Poglej Bogo Grafenauer in Ivan Grafenauer
Jan Vitovec
Ulrika II. na sredi 15.stoletja, vključno s cerkvenimi fevdi; velike zasluge pri utrjevanju oblasti nad temi ozemlji ima prav vojskovodja Jan Vitovec Jan Vitovec, oziroma Jan Bitovec (v nemških in latinskih virih Witowec, Wittowezc, Wittobecz), husitski borec, vojskovodja Celjskih knezov, kasneje tudi grof Zagorja in ban Slavonije, * neznano, Moravska, † 1468, Hrvaška.
Poglej Bogo Grafenauer in Jan Vitovec
Janez Stanovnik
Janez Stanovnik, slovenski politik, pravnik, ekonomist in partizan, * 4. avgust 1922, Ljubljana, † 31. januar 2020.
Poglej Bogo Grafenauer in Janez Stanovnik
Joško Žigon
Joško Žigon slovenski kulturni delavec, * 27. december 1900, Komen, † 17. oktober 1981, Vrtojba.
Poglej Bogo Grafenauer in Joško Žigon
Karantanija
Karantánija (tudi Korotán, starocerkvenoslovansko *Korǫtanъ) je bila slovanska plemenska kneževina oziroma vojvodina v Vzhodnih Alpah.
Poglej Bogo Grafenauer in Karantanija
Katarina Branković
Katarina Branković, Katarina Kantakuzina Branković ali Katarina Kantakuzin Branković ali Katarina Kantakuzen Branković, celjska grofica in kneginja, * 1418 ali 1419, † okrog 1490.
Poglej Bogo Grafenauer in Katarina Branković
Kidričeva nagrada
Kidričeva nagrada je bila najvišje slovensko priznanje oziroma nagrada za znanstvene dosežke oziroma za znanstvenoraziskovalno delo v letih od 1957 do 1991.
Poglej Bogo Grafenauer in Kidričeva nagrada
Koroški Slovenci
Bistrici v Rožu Koróški Slovénci (nemško Kärntner Slowenen) so Slovenci in slovensko govoreči prebivalci avstrijske Koroške, oziroma te sedanje avstrijske zvezne dežele oz.
Poglej Bogo Grafenauer in Koroški Slovenci
Kosezi
Kosezi je naziv za pripadnike srednjeveškega družbenega sloja pri alpskih Slovanih, ki se je že v karantanski dobi povzpel nad svobodnjake.
Poglej Bogo Grafenauer in Kosezi
Kranjska krajina
Kranjska krajina (tudi znana kot Kranjska marka, pri čemer izraz krajina mdr. pomeni „obmejno območje, pokrajino“ v vseh slovanskih jezikih) je bila od 973 (po drugih virih 976) ena od mejnih grofij ali krajin, podrejenih Vojvodini Koroški.
Poglej Bogo Grafenauer in Kranjska krajina
Liutpold Bavarski
Liutpold Bavarski (tudi Luitpold), koroški grof (približno od 893- ?), mejni grof Vzhodne krajine, nato bavarski in koroški vojvoda (?-907).
Poglej Bogo Grafenauer in Liutpold Bavarski
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Poglej Bogo Grafenauer in Ljubljana
Ludvik Čarni
Ludvik Čarni, slovenski sociolog, zgodovinar, urednik in univerzitetni profesor, * 5. november 1931, Ivanovci, † 11. avgust 1996, Ljubljana.
Poglej Bogo Grafenauer in Ludvik Čarni
Marija Vogelnik
Marija Vogelnik (r. Grafenauer), slovenska arhitektka, akademska slikarka, plesalka, likovna in plesna pedagoginja, kritičarka, teoretičarka, zgodovinarka in publicistka, * 15. oktober 1914, † 9. avgust 2008, Bohinj.
Poglej Bogo Grafenauer in Marija Vogelnik
Mešani pevski zbor Jakob Petelin Gallus
Mešani pevski zbor Jakob Petelin Gallus, ustanovljen leta 1960, je dvojezičen zbor iz Celovca na avstrijskem Koroškem.
Poglej Bogo Grafenauer in Mešani pevski zbor Jakob Petelin Gallus
Milko Kos
Milko Kos, slovenski zgodovinar in geograf, * 12. december 1892, Gorica, tedaj Avstro-Ogrska, † 24. marec 1972, Ljubljana.
Poglej Bogo Grafenauer in Milko Kos
Mimi Malenšek
Mimi Malenšek (r. Konič), slovenska pisateljica in prevajalka, * 8. februar 1919, Dobrla vas na Koroškem, † 13. april 2012, Ljubljana.
Poglej Bogo Grafenauer in Mimi Malenšek
Nagrada Sklada Borisa Kidriča
Nagrade Sklada so se podeljevale za pomembna znanstvena dela, ki so bila objavljena v preteklem letu.
Poglej Bogo Grafenauer in Nagrada Sklada Borisa Kidriča
Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe
Valukom, ki je vladal v »Deželi Slovanov«. Tako severno kot južno so v tedanjih Vzhodnih Alpah od 6. stoletja dalje obstajala področja z večjo zgostitvijo staroselskega prebivalstva (na zemljevidu svetlo-modro) Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe je proces, ki je potekal od 6.
Poglej Bogo Grafenauer in Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe
Oddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta v Ljubljani
Oddelek za zgodovino deluje na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.
Poglej Bogo Grafenauer in Oddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta v Ljubljani
Pavle Blaznik
Pavle Blaznik, slovenski zgodovinar, * 28. junij 1903, Škofja Loka, † 13. junij 1984, Ljubljana.
Poglej Bogo Grafenauer in Pavle Blaznik
Peter Štih
Peter Štih, slovenski zgodovinar, akademik * 27. november 1960, Ljubljana.
Poglej Bogo Grafenauer in Peter Štih
Prihod Hrvatov
Prihod Hrvatov na Jadran, Oton Iveković Prihod Hrvatov se v hrvaški zgodovini nanaša na prihod tiste slovanske skupine, ki je na področje Dalmacije prinesla etnično oznako Hrvati.
Poglej Bogo Grafenauer in Prihod Hrvatov
Regnum Carantanum
''Regnum Carantanum'' okrog leta 880 (brez morebitnega pripadajočega ozemlja med Dravo in Savo) Regnum Carantanum (tudi Regnum Carentanum, Charentariche, Charintariche ali Karenteriche, dobesedno Karantansko kraljestvo) je bilo med letoma 876 in 887 (ali celo do devetdesetih let 9.
Poglej Bogo Grafenauer in Regnum Carantanum
Samova plemenska zveza
Samova plemenska zveza (tudi Samova država ali Samovo kraljestvo) je bila zveza slovanskih plemen, ki so poseljevala območja od gornjega Polabja in vsaj do Karavank in od bavarsko-slovanske meje do ozemlja današnje Slovaške.
Poglej Bogo Grafenauer in Samova plemenska zveza
Seznam članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti
Seznam rednih, izrednih, dopisnih in častnih članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Legenda: brez zvezdic: redni člani * izredni (pred 1993 dopisni) člani **(zunanji) dopisni člani ***častni člani (ki niso bili obenem redni člani) † pokojni člani.
Poglej Bogo Grafenauer in Seznam članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti
Seznam predavateljev na Filozofski fakulteti v Ljubljani
Seznam predavateljev na Filozofski fakulteti v Ljubljani.
Poglej Bogo Grafenauer in Seznam predavateljev na Filozofski fakulteti v Ljubljani
Seznam slovenskih leksikografov
Seznam slovenskih slovaropiscev (leksikografov).
Poglej Bogo Grafenauer in Seznam slovenskih leksikografov
Seznam slovenskih zgodovinarjev
Seznam slovenskih zgodovinarjev (vključuje arhiviste/arhivarje in muzeologe ter deloma zgodovinarje lastnih strok, pa tudi znanosti in tehnike).
Poglej Bogo Grafenauer in Seznam slovenskih zgodovinarjev
Seznam zaslužnih profesorjev Univerze v Ljubljani
Seznam zaslužnih profesorjev Univerze v Ljubljani. Opomba: naslov (naziv) zaslužnega profesorja/profesorice podeljujejo nekaterim upokojenim profesorjem in profesoricam Univerze v Ljubljani od študijskega leta 1976/77 dalje.
Poglej Bogo Grafenauer in Seznam zaslužnih profesorjev Univerze v Ljubljani
Slovenska matica
Kongresnem trgu 8 v Ljubljani Slovenska matica je znanstvena in kulturna ustanova, ki prireja znanstvena srečanja in posvetovanja o najrazličnejših problemih slovenske kulture in družbe ter njene prihodnosti, in druga najstarejša slovenska založba, ki skrbi za izdajanje dobrih izvirnih del ter prevodov iz humanistike, naravoslovja in tehnike.
Poglej Bogo Grafenauer in Slovenska matica
Slovenske dežele
Slovenske Dežele (nemško: Slowenische Länder ali starinsko Windische Länder, italijansko: Terre slovene) je zgodovinska oznaka za ozemlja v Srednji in Južni Evropi, kjer je bila slovenščina prevladujoč jezik prebivalstva.
Poglej Bogo Grafenauer in Slovenske dežele
Teodelap
Teodelap ali Teodelapij je bil eden od sinov prvega spoletskega vojvode Faroalda in od leta 602 do svoje smrti spoletski vojvoda, * ni znano, † 650-653.
Poglej Bogo Grafenauer in Teodelap
Ustoličevanje koroških vojvod
Vojvodski prestol na Gosposvetskem poljuLeopolda Stainreuterja (1340-1400) Ustoličevanje koroških vojvod je bil poseben fevdalni obred, ki je izviral iz starejšega ustoličevanja karantanskih knezov in se ohranil vse do leta 1414.
Poglej Bogo Grafenauer in Ustoličevanje koroških vojvod
Vojvodina Furlanija
Furlanije Vojvodina Furlanija je bila langobardska vojvodina na območju sedanje Furlanije, ki je obstajala med leti 568 in 776.
Poglej Bogo Grafenauer in Vojvodina Furlanija
Zedinjena Slovenija
Zedínjena Slovenija je bila glavna zahteva političnih programov Slovencev iz leta 1848, ko so namesto razdrobljenosti na dežele Kranjsko, Štajersko, Primorje in Koroško zahtevali skupno kraljevino Slovenijo, v okviru Avstrijskega cesarstva, enakopravnost slovenskega jezika v javnosti ter jasno nasprotovali načrtovani vključitvi takratne Habsburške monarhije v združeno Nemčijo.
Poglej Bogo Grafenauer in Zedinjena Slovenija
Zgodovinski časopis
Zgodovinski časopis je slovenska zgodovinska znanstvena revija.
Poglej Bogo Grafenauer in Zgodovinski časopis
Zgodovinski viri
Bele IV. primer pisnega vira Zgodovinski viri so sledovi človeškega življenja in delovanja v preteklosti, ki jih glede na njihove značilnosti razdelimo na.
Poglej Bogo Grafenauer in Zgodovinski viri
1995
1995 (MCMXCV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Bogo Grafenauer in 1995