Kazalo
37 odnosi: Avstro-Ogrska, École nationale des chartes, Bogo Grafenauer, Dekan (šolstvo), Demokratična federativna Jugoslavija, Federativna ljudska republika Jugoslavija, Filozofska fakulteta v Ljubljani, Fran Zwitter, Franc Kos (zgodovinar), Geograf, Gojmir Anton Kos, Gorica, Hrvaška akademija znanosti in umetnosti, Inštitut za avstrijsko zgodovinsko raziskovanje, Kraljevina Jugoslavija, Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, Ljubljana, Narodna in univerzitetna knjižnica, Pomožne zgodovinske vede, Prešernova nagrada, Rektor, Slovenci, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Socialistična federativna republika Jugoslavija, Srbska akademija znanosti in umetnosti, Srednji vek, Univerza na Dunaju, Univerza v Beogradu, Univerza v Ljubljani, Univerza v Zagrebu, Zgodovina, Zgodovinar, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, 12. december, 1892, 1972, 24. marec.
- Diplomiranci Univerze na Dunaju
- Prešernovi nagrajenci
- Predavatelji na Univerzi v Ljubljani
- Člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti
Avstro-Ogrska
Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.
Poglej Milko Kos in Avstro-Ogrska
École nationale des chartes
Hôtel de Clisson z vhodom v École des chartes (1846-1866) École nationale des chartes je elitna francoska univerzitetna izobraževalna ustanova (tkim. grand établissement) za arhiviste in blibliotekarje.
Poglej Milko Kos in École nationale des chartes
Bogo Grafenauer
Bogo Grafenauer, slovenski zgodovinar, * 16. marec 1916, Ljubljana, † 12. maj 1995, Ljubljana.
Poglej Milko Kos in Bogo Grafenauer
Dekan (šolstvo)
Dekán (– desetnik) (ženska oblika je dekánja, dekánica ali dekánka) je strokovni vodja visokošolskega zavoda (fakultete oziroma članice univerze ali samostojnega visokošolskega zavoda, ki usklajuje izobraževalno, znanstvenoraziskovalno, umetniško in drugo delo ter skrbi in odgovarja za zakonitost dela.
Poglej Milko Kos in Dekan (šolstvo)
Demokratična federativna Jugoslavija
Demokratična federativna Jugoslavija (DFJ) je naziv za drugo Jugoslavijo, ki je obstajala med (1. marcem)? oz.
Poglej Milko Kos in Demokratična federativna Jugoslavija
Federativna ljudska republika Jugoslavija
Federativna ljudska republika Jugoslavija (FLRJ) je bil naziv za drugo Jugoslavijo med 29. novembrom 1945 in 7. aprilom 1963.
Poglej Milko Kos in Federativna ljudska republika Jugoslavija
Filozofska fakulteta v Ljubljani
Logotip fakultete Filozofska fakulteta je ena od ustanovnih članic Univerze v Ljubljani.
Poglej Milko Kos in Filozofska fakulteta v Ljubljani
Fran Zwitter
Beli Cerkvi Fran Zwitter, slovenski zgodovinar, * 24. oktober 1905, Bela Cerkev, † 14. april 1988, Ljubljana.
Poglej Milko Kos in Fran Zwitter
Franc Kos (zgodovinar)
Franc Kos, slovenski zgodovinar, * 24. december 1853, Selca, † 14. marec 1924, Ljubljana.
Poglej Milko Kos in Franc Kos (zgodovinar)
Geograf
Geograf je znanstvenik, ki se v splošnem največ ukvarja z geografijo.
Poglej Milko Kos in Geograf
Gojmir Anton Kos
Gojmir Anton Kos, slovenski slikar, profesor na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in akademik, * 24. januar 1896, Gorica, † 22. maj 1970, Ljubljana.
Poglej Milko Kos in Gojmir Anton Kos
Gorica
Gorica (vzhodnofurlansko Guriza; v Novi Gorici je pogovorno znana kot stara Gorica) je mesto z nekaj manj kot 40.000 prebivalci (po zadnjem štetju okoli 34.000) v Italiji ob meji s Slovenijo (Novo Gorico oziroma Solkanom na severovzhodu in Šempetrom pri Gorici na jugovzhodu), v deželi Furlanija - Julijska krajina in je četrto največje mesto te dežele.
Poglej Milko Kos in Gorica
Hrvaška akademija znanosti in umetnosti
Hrvaška akademija znanosti in umetnosti (hrvaško Hrvatska akademija znanosti i umjetnosti - HAZU) je hrvaška nacionalna akademija znanosti in umetnosti.
Poglej Milko Kos in Hrvaška akademija znanosti in umetnosti
Inštitut za avstrijsko zgodovinsko raziskovanje
dunajske univerze Inštitut za avstrijsko zgodovinsko raziskovanje, kratica IFÖG) je zgodovinska izobraževalna in raziskovalna institucija s sedežem na Dunaju. Inštitut je bil ustanovljen leta 1854, da bi z raziskovanjem zgodovine krepil patriotizem v Avstrijskem cesarstvu, vendar se je že pod ravnateljstvom Theodorja von Sickla (1869-1891) po zgledu pariške École nationale des chartes razvil v eno glavnih evropskih raziskovalnih in izobraževalnih ustanov na področju pomožnih zgodovinskih znanosti.
Poglej Milko Kos in Inštitut za avstrijsko zgodovinsko raziskovanje
Kraljevina Jugoslavija
Kraljevina Jugoslavija je bila država, ki je nastala leta 1929 s preimenovanjem Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Poglej Milko Kos in Kraljevina Jugoslavija
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev
dinarjev iz leta 1920 Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev (okrajšano SHS) je bila država, ki je nastala 1. decembra 1918 z združitvijo Države Slovencev, Hrvatov in Srbov ter Kraljevine Srbije.
Poglej Milko Kos in Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Poglej Milko Kos in Ljubljana
Narodna in univerzitetna knjižnica
Narodna in univerzitetna knjižnica (kratica NUK) je nacionalna knjižnica Republike Slovenije in največja knjižnica v državi.
Poglej Milko Kos in Narodna in univerzitetna knjižnica
Pomožne zgodovinske vede
Pomožne zgodovinske vede so sestavni del zgodovinopisja kot samostojne znanosti.
Poglej Milko Kos in Pomožne zgodovinske vede
Prešernova nagrada
Koncert Simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije ob podelitvi nagrad leta 1961 Podelitev Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada leta 2011 Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada so najvišja priznanja Republike Slovenije za dosežke na področju umetnosti.
Poglej Milko Kos in Prešernova nagrada
Rektor
Réktor je naziv predstojnika visokošolskih ustanov.
Poglej Milko Kos in Rektor
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Poglej Milko Kos in Slovenci
Slovenska akademija znanosti in umetnosti
Lontovž, današnji sedež SAZU na Novem trgu v Ljubljani Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU) je najvišja narodna znanstvena in umetnostna ustanova Slovenije, ki združuje vrhunske slovenske znanstvenike in umetnike, člane akademije, imenovane akademiki, ki so uvrščeni (razvrščeni) v šest področnih razredov, ki jih vodijo razredni tajniki: I.
Poglej Milko Kos in Slovenska akademija znanosti in umetnosti
Socialistična federativna republika Jugoslavija
Socialistična federativna republika Jugoslavija, s kratico SFRJ, ali na kratko, vendar ne nujno točno, Jugoslavija, je bila država na Balkanskem polotoku, ki je obstajala med letoma 1963 in 1992.
Poglej Milko Kos in Socialistična federativna republika Jugoslavija
Srbska akademija znanosti in umetnosti
Zgradba Srbske akademije znanosti in umetnosti v Beogradu Srbska akademija znanosti in umetnosti (srbsko Српска академија наука и уметности / Srpska akademija nauka i umetnosti - САНУ / SANU) je najvišja narodna znanstvena in umetnostna ustanova Srbije, ki združuje vrhunske srbske znanstvenike in umetnike, člane akademije.
Poglej Milko Kos in Srbska akademija znanosti in umetnosti
Srednji vek
Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.
Poglej Milko Kos in Srednji vek
Univerza na Dunaju
Univerza na Dunaju je javna univerza s sedežem na Dunaju (Avstrija) in najstarejša univerza v nemško govorečem svetu, če se odšteje Karlovo univerzo v Pragi, ki je bila včasih delno nemško govoreča, in s približno 88.000 študenti tudi največja.
Poglej Milko Kos in Univerza na Dunaju
Univerza v Beogradu
Univerza v Beogradu (izvirno srbsko Универзитет у Београду) je najstarejša in največja univerza v Srbiji.
Poglej Milko Kos in Univerza v Beogradu
Univerza v Ljubljani
Univerza v Ljubljani je najstarejša in s 40.000 študenti (v študijskem letu 2016/17) največja univerza v Sloveniji.
Poglej Milko Kos in Univerza v Ljubljani
Univerza v Zagrebu
Stavba rektorata in Pravne fakultete Univerze v Zagrebu. Univerza v Zagrebu je ena najstarejših univerz v Evropi, saj je bila prvič ustanovljena že 23. septembra 1669, ko je bil zagrebški jezuitski kolegij povzdignjen v univerzo, po ukinitvi jezuitskega reda pa je bila 1776 z ukazom Marije Terezije obnovljena kot kraljeva akademija znanosti.
Poglej Milko Kos in Univerza v Zagrebu
Zgodovina
Nikolaus Gysis, Historia (alegorija) Zgodovina ali redko histórija je veda, ki raziskuje človeško vedenje skozi čas.
Poglej Milko Kos in Zgodovina
Zgodovinar
Zgodovinar je človek (raziskovalec), ki (ljubiteljsko ali kot znanstvenik poklicno) raziskuje zgodovino.
Poglej Milko Kos in Zgodovinar
Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti
90px Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti (kratica ZRC SAZU) je slovenski javni raziskovalni zavod in je bil ustanovljen leta 1981.
Poglej Milko Kos in Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti
12. december
12.
Poglej Milko Kos in 12. december
1892
1892 (MDCCCXCII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Milko Kos in 1892
1972
1972 (MCMLXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Milko Kos in 1972
24. marec
24.
Poglej Milko Kos in 24. marec