Kazalo
53 odnosi: Aleksander I. Karadžordžević, Avstro-Ogrska, Bela Peč, Trbiž, Beograd, Bože pravde, Cres, Dalmacija, Demokratska stranka (Jugoslavija), Država, Država Slovencev, Hrvatov in Srbov, Francija, Francoski departma, Gorenjska, Goriška, Istra, Jugoslavija med prvo in drugo svetovno vojno, Jugoslovanski dinar, Kralj, Kraljevina Italija, Kraljevina Jugoslavija, Kraljevina Srbija (1882–1918), Krf, Krfska deklaracija, Lastovo, Lijepa naša domovino, Lošinj, Londonski sporazum (1915), Naprej zastava slave, Narodna radikalna stranka, Notranjska, Obznana, Palagruža, Petar Živković, Peter I. Karađorđević, Primorska, Prva svetovna vojna, Rapalska pogodba, Reka, Hrvaška, Samoupravne oblasti v Kraljevini Jugoslaviji, Slovenščina, Srbohrvaščina, Srednjeevropski čas, Stjepan Radić, Svoboda tiska, Trst, Vidovdanska ustava, Zadar, Zveza komunistov Jugoslavije, 1. december, 1918, ... Razširi indeks (3 več) »
Aleksander I. Karadžordžević
Aleksander I. Karadžordžević, srbsko-jugoslovanski kralj, * 16. december 1888, Cetinje, † 9. oktober 1934, Marseille, Francija.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Aleksander I. Karadžordžević
Avstro-Ogrska
Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Avstro-Ogrska
Bela Peč, Trbiž
Bela Peč (ali Fužine, oz. Fusine in Valromana,,, staroitalijansko Roccalba) je naselje med Kranjsko goro in Trbižem, ki je v času Avstro-Ogrske pripadalo deželi Kranjski tik ob nekdanji meji med dvema kronskima deželama: Koroško in Kranjsko.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Bela Peč, Trbiž
Beograd
Béograd (staroslovensko /idr. jezikih/ Belgrad, Beligrad) (44°49'14 severno, 20°27'44 vzhodno(WG), 116,75 m) je glavno mesto Srbije, v katerem živi okoli 1,3 milijone ljudi (samo mesto).
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Beograd
Bože pravde
Partitura za mešani zbor Bože pravde (slovensko Bog pravice) je himna republike Srbije.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Bože pravde
Cres
''Cres (razločitev)'' Cres (latinsko: Crepsa, italijansko: Cherso) je s 405,70 km² največji (tik pred Krkom) in s 66 km drugi najdaljši hrvaški otok (za Hvarom, ki je 2 km daljši).
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Cres
Dalmacija
Dalmacija (hrvaško Dalmacija, latinsko Dalmatia, italijansko Dalmazia) je regija vzhodne obale Jadranskega morja, ki večji del leži na ozemlju Hrvaške.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Dalmacija
Demokratska stranka (Jugoslavija)
Demokratska stranka je nastala s postopnim združevanjem več političnih strank in skupin tekom leta 1919.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Demokratska stranka (Jugoslavija)
Država
Označena ozemlja na zemljevidu so večinoma države, ki so suverene države s polnim mednarodnim priznanjem (v oklepajih so zapisane države, ki niso suverene). Nekatera ozemlja so samostojne države, vendar niso priznana kot taka (npr. Tajvan), za nekaj nekaj označenih ozemelj pa je sporno, kateri državi pripadajo (npr.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Država
Država Slovencev, Hrvatov in Srbov
Država Slovencev, Hrvatov in Srbov (krajše Država SHS) je bila država konfederalnega tipa, ki je nastala 29. oktobra 1918 in je obsegala ozemlje južnoslovanskih narodov nekdanje Avstro-Ogrske.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Država Slovencev, Hrvatov in Srbov
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Francija
Francoski departma
V upravni delitvi Francije je departma (francosko: département, izgovorjeno) ena od treh ravni upravljanja pod nacionalno ravnjo (»teritorialne skupnosti«), med upravnimi regijami in občinami.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Francoski departma
Gorenjska
Gorenjska Gorénjska je gorata alpska pokrajina ob zgornjem delu reke Save v Sloveniji, severno in severozahodno od Ljubljane, med razvodnico s Sočo na zahodu, razvodnico z Dravo na severu, razvodnico s Savinjo na vzhodu, Posavskim hribovjem ter Ljubljano na jugu.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Gorenjska
Goriška
Goriška se lahko nanaša na.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Goriška
Istra
Istra (italijansko Istria) je zgodovinska regija in geografska enota, ki obsega istoimenski polotok v jugozahodni Sloveniji in zahodni Hrvaški, na severovzhodni obali Jadranskega morja.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Istra
Jugoslavija med prvo in drugo svetovno vojno
Jugoslavija je bilo skupno ime za več držav južnoslovanskih narodov na severozahodu Balkanskega polotoka med letoma 1918 in 2003.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Jugoslavija med prvo in drugo svetovno vojno
Jugoslovanski dinar
Bankovci iz leta 1957 svetega Jurija Kovanca iz leta 1955 in 1963 - averz Kovanca iz leta 1955 in 1963 - reverz Bankovec za milijon dinarjev iz leta 1989 bilijonov dinarjev iz 1993 Jugoslovanski dinar (DIN, YUD) je bila valuta predvojne Kraljevine Jugoslavije, povojne Socialistične federativne republike Jugoslavije in Zvezne republike Jugoslavije.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Jugoslovanski dinar
Kralj
Kralj (tudi v južnoslovanskih jezikih, v nem. König, v italijanščini Re, v francoščini Roi, v španščini in portugalščini Rei, v angleščini King, v češčini Král, v poljščini Król, v madžarščini Király) je vladarski naslov, pridobljen dedno ali z izvolitvijo.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Kralj
Kraljevina Italija
Kraljevina Italija je bila država, ki je nastala z združitvijo Italije leta 1861 in je bila z referendumom ukinjena leta 1946, ko jo je nasledila Republika Italija.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Kraljevina Italija
Kraljevina Jugoslavija
Kraljevina Jugoslavija je bila država, ki je nastala leta 1929 s preimenovanjem Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Kraljevina Jugoslavija
Kraljevina Srbija (1882–1918)
Kraljevina Srbija je nekdanja kraljevina na področju današnje Srbije, ki je bila ustanovljena leta 1882, ko je bil takratni knez Srbije, Milan Obrenović, povzdignjen v kralja s privoljenjem Habsburžanov.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Kraljevina Srbija (1882–1918)
Krf
Položaj Krfa na zemljevidu grških upravnih enot Krf (grško: Κέρκυρα, Kérkyra; ital. itd. Corfu) je najsevernejši grški otok v Jonskem morju.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Krf
Krfska deklaracija
Prva stran Krfske deklaracije Krfska deklaracija je politična deklaracija, ki je bila pomemben del pri ustanovitvi Kraljevine Jugoslavije.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Krfska deklaracija
Lastovo
mesto Lastovo Lastovo-obala Lastovo je otočje, sestavljeno iz 46 otokov in čeri na površini 56,2 km²; južno od otoka Korčula ter 60 navtičnih milj od rta Gargano na italijanski obali.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Lastovo
Lijepa naša domovino
Spomenik hrvaški himni ob cesti Kumrovec–Klanjec 310px Lijepa naša domovino (kar pomeni Lepa naša domovina) ali krajše Lijepa naša je državna himna Republike Hrvaške.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Lijepa naša domovino
Lošinj
Lošinj (latinsko: Apsorrus, italijansko: Lussino) je hrvaški otok v južnem Kvarnerju.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Lošinj
Londonski sporazum (1915)
Lóndonski spórazum (italijansko Patto di Londra) je bil tajni sporazum med Italijo na eni strani in silami antante na drugi strani, ki so ga 26. aprila 1915 v Londonu podpisali predstavniki Italije, Združenega kraljestva, Francije in Rusije.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Londonski sporazum (1915)
Naprej zastava slave
Naprej zastava slave je bivša slovenska narodna himna in trenutna himna Slovenske vojske.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Naprej zastava slave
Narodna radikalna stranka
Narodna radikalna stranka (NRS; tudi: Radikalna stranka) je bila srbska in po 1918 jugoslovanska politična stranka.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Narodna radikalna stranka
Notranjska
Notranjska Nótranjska je pokrajina v Sloveniji, ki obsega jugozahodni del nekdanje avstro-ogrske dežele Kranjske.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Notranjska
Obznana
Obznana (slovensko razglas) je zakon vlade Kraljevine SHS, sprejet v noči z 29.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Obznana
Palagruža
Palagruža je opuščeno naselje na hrvaškem otoku Vela Palagruža sredi Jadranskega morja ki upravno spada pod mesto Komiža, ta pa v Splitsko-dalmatinsko županijo.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Palagruža
Petar Živković
Petar Živković, srbski general in politik, * 1. januar 1879, Negotin, Srbija, † 3. februar 1947, Pariz, Francija.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Petar Živković
Peter I. Karađorđević
Peter Karađorđević - "Zedinitelj", kralj Srbije, kasneje kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev, * 29. junij 1844, Beograd, † 16. avgust 1921, Beograd.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Peter I. Karađorđević
Primorska
Primorska narečna skupina 1 – Šavrinsko narečje Vir: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša Primórska (tudi Slovensko primorje in primorska Slovenija) je zahodni del slovenskega naselitvenega prostora.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Primorska
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Prva svetovna vojna
Rapalska pogodba
Rapalska mejaOzemlje današnje Republike Slovenije leta 1920: svetlo rožnata - Italija, rožnata - Kraljevina SHS, zelena - Prekmurje, dodeljeno Kraljevini SHS leta 1919 Rapalska pogodba je bila mirovna pogodba, ki sta jo 12. novembra 1920 v Rapallu podpisali Kraljevina SHS in Kraljevina Italija.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Rapalska pogodba
Reka, Hrvaška
Réka (madžarsko Fiume, lokalno čakavsko Reka/Rika; arhaično nemško Sankt Veit am (P)Flaum/Fluß) je tretje največje mesto na Hrvaškem (za Zagrebom in Splitom) in največje pristanišče v državi.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Reka, Hrvaška
Samoupravne oblasti v Kraljevini Jugoslaviji
Samoupravne oblasti v Kraljevini Jugoslaviji.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Samoupravne oblasti v Kraljevini Jugoslaviji
Slovenščina
Slovenščina je združeni naziv za uradni knjižni jezik Slovencev in skupno ime za narečja in govore, ki jih govorijo ali so jih nekoč govorili Slovenci.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Slovenščina
Srbohrvaščina
Etičnopolitične različice srbohrvaščine oziroma sestava srbohrvaščine (2006) Srbohrvaščina (srpskohrvatski ali hrvatskosrpski) je bil uradni jezik v nekdanji SFRJ poleg slovenščine in makedonščine.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Srbohrvaščina
Srednjeevropski čas
Srédnjeevrópski čàs (CET) je eno izmed imen časovnega pasu, ki je eno uro pred univerzalnim koordiniranim časom.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Srednjeevropski čas
Stjepan Radić
Stjepan Radić, hrvaški politik, * 11. junij 1871, Desno Trebarjevo pri Sisku, † 8. avgust 1928, Zagreb.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Stjepan Radić
Svoboda tiska
Svoboda tiska ali medijska svoboda je načelo, da je treba komuniciranje in izražanje v različnih medijih, vključno s tiskanimi in elektronskimi mediji, zlasti objavljenimi, obravnavati kot pravico, ki jo je dovoljeno svobodno uveljavljati.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Svoboda tiska
Trst
Tŕst (furlansko in) je mesto v severovzhodni Italiji ob Tržaškem zalivu, blizu slovenske meje ter sedež in obenem največje mesto italijanske avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Trst
Vidovdanska ustava
Vidovdanska ustava je bila ustava Kraljevine SHS, ki jo je ustavodajna skupščina sprejela 28. junija 1921 (na Vidov dan).
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Vidovdanska ustava
Zadar
Pristanišče Zadar (v antiki Iader) je pristaniško mesto na severozahodni obali Ravnih kotarjev v severni Dalmaciji s približno 68.000 prebivalci, glavno mesto Zadrske županije, sedež druge največje in obenem najstarejše univerze na hrvaškem ozemlju ter rimskokatoliške nadškofije, ki ni vključena v nobeno metropolijo, ampak (od 1969) podrejena neposredno Rimu.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Zadar
Zveza komunistov Jugoslavije
Zveza komunistov Jugoslavije (kratica ZKJ; srbohrvaško Savez komunista Jugoslavije - SKJ/Савез комуниста Југославије - CKJ; makedonsko Сојуз на комунистите на Југославија - СКЈ) je bila družbenopolitična organizacija, ki je nastala novembra 1952 s preimenovanjem dotedanje Komunistične partije Jugoslavije, ki je nastala leta 1919.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Zveza komunistov Jugoslavije
1. december
1.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in 1. december
1918
1918 (MCMXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in 1918
1929
1929 (MCMXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in 1929
3. oktober
3.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in 3. oktober
8. avgust
8.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in 8. avgust
Prav tako znan kot Kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev, Kraljevina SHS.