Kazalo
438 odnosi: Adelma Vay de Vaya, Adolf Gruden, Albin Mlakar, Aleš Bebler, Aleksandar Zorić, Aleksander I. Karadžordžević, Aleksander Skale, Aleksander Sterger, Alfonz Gspan (naravoslovec), Alija Alijagić, Alija Izetbegović, Alojz Kovačič, Alojzij Juvan, Alojzije Stepinac, Amerikanszki Szlovencov glász, Andrej Šavli, Andrej Karlin, Ante Pavelić, Ante Pavelić (zobozdravnik in politik), Antica Menac, Anton Štrekelj, Anton Bonaventura Jeglič, Anton Brandner, Anton Cizel, Anton Codelli (izumitelj), Anton Korošec, Anton Malej, Anton Sušnik (politik), Anton Umnik, Anton Vogrinec, Apače, Arhivarstvo na Slovenskem, Avgust Praprotnik, Avstrija, Avstro-ogrska okupacija Srbije, Avto-moto zveza Slovenije, Đura Janković, Šah, Šarganska osmica, Šembije, Šestojanuarska diktatura, Štajerska (vojvodina), Štefan Kühar (duhovnik), Števan Kühar (novinar), Železniška proga Grobelno–Rogatec–d. m., Železniška proga Jesenice–Sežana, Železniška proga Ormož–Hodoš–d. m., Ženska volilna pravica, Županska zveza, Čelada Adrian, ... Razširi indeks (388 več) »
Adelma Vay de Vaya
grofica Adelma Vay de Vaya, tudi Adelma von Vay, avstrijska pisateljica, medij, začetnica spiritizma na Slovenskem in Madžarskem, * 21. oktober 1840, Ternopil, Ukrajina, † 24. maj 1925, Slovenske Konjice, Kraljevina SHS, sedaj Slovenija.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Adelma Vay de Vaya
Adolf Gruden
Adolf Gruden (tudi Adi Gruden), slovenski bančni uslužbenec in društveni delavec, * 9. maj 1905, Idrija, † 28. december 1976, Karlovec.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Adolf Gruden
Albin Mlakar
Albin Mlakar, slovenski častnik v avstro-ogrski vojski in partizan, * 25. februar 1890, Planina, † 21. julij 1946, Maribor.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Albin Mlakar
Aleš Bebler
Aleš Bébler, (psevdonimi Primož Tratnik, Anton Hartman, Andre Kobal...) slovenski španski borec, partizan, politik, general, diplomat in narodni heroj Jugoslavije, * 8. junij 1907, Idrija (Avstro-Ogrska), † 12. avgust 1981, Ljubljana (Jugoslavija).
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Aleš Bebler
Aleksandar Zorić
Aleksandar Zorić, srbski kolesar, * 17. oktober 1925, Zemun, Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, † 17. november 2000, ZDA.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Aleksandar Zorić
Aleksander I. Karadžordžević
Aleksander I. Karadžordžević, srbsko-jugoslovanski kralj, * 16. december 1888, Cetinje, † 9. oktober 1934, Marseille, Francija.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Aleksander I. Karadžordžević
Aleksander Skale
Aleksander Skale, slovenski bobnar, radijski urednik, novinar in besedilopisec, * 11. februar 1922, Ljubljana, Kraljevina SHS, † 5. julij 2019, Ljubljana.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Aleksander Skale
Aleksander Sterger
Aleksander Sterger, slovenski stomatolog, primarij in profesor, * 8. oktober 1926, LogatecGorazd Sajko: Življenjski jubilej primarija Aleksandra Stergerja, Naš dom zdravja, interni časopis Zdravstvenega doma dr.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Aleksander Sterger
Alfonz Gspan (naravoslovec)
Alfonz vitez pl.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Alfonz Gspan (naravoslovec)
Alija Alijagić
Alija Alijagić, bosanski komunist in revolucionar, * 20. november 1895, Bijeljina, † 8. marec 1922, Zagreb.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Alija Alijagić
Alija Izetbegović
Alija Izetbegović, bosanski aktivist, politik, pisatelj, odvetnik, filozof, predsednik Republike Bosne in Hercegovine, * 8. avgust 1925, Bosanski Šamac, Kraljevina SHS, † 19. oktober 2003, Sarajevo, BiH.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Alija Izetbegović
Alojz Kovačič
Alojz Kovačič, slovenski kovač, član organizacije TIGR, * 15. maj 1902, Drobočnik, † (?) marec 1945, Linz.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Alojz Kovačič
Alojzij Juvan
Alojzij Juvan, slovenski pravnik in politik, * 13. junij 1886, Vače, † 19. april 1960, Maribor.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Alojzij Juvan
Alojzije Stepinac
Alojzije Viktor Stepinac, hrvaški nadškof, kardinal, mučenec in blaženi, * 8. julij 1898, Brezarić, Zagrebška županija, † 10. februar 1960, Krašić, Zagrebška županija.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Alojzije Stepinac
Amerikanszki Szlovencov glász
Amerikanszki Szlovencov glász (slovensko Glas ameriških Slovencev) je bil glasilo prekmurskih izseljencev v Pensilvaniji.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Amerikanszki Szlovencov glász
Andrej Šavli
Andrej Šavli, slovenski šolnik, urednik, publicist in kulturni delavec, * 18. november 1905, Tolmin, † 15. november 1990, Ljubljana.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Andrej Šavli
Andrej Karlin
Andrej Karlin, slovenski rimskokatoliški duhovnik in škof, * 15. november 1857, Stara Loka, Slovenija (tedaj Avstrijsko cesarstvo) † 5. april 1933, Maribor, Slovenija (tedaj Kraljevina Jugoslavija).
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Andrej Karlin
Ante Pavelić
Ante Pavelić, hrvaški poglavnik, voditelj NDH, * 14. julij 1889, Bradina (Bosna in Hercegovina), † 28. december 1959, Madrid (Španija).
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Ante Pavelić
Ante Pavelić (zobozdravnik in politik)
Ante Pavelić, hrvaški politik, * 19. maj 1869, Gospić, † 11. februar 1938, Zagreb.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Ante Pavelić (zobozdravnik in politik)
Antica Menac
Antica Menac, hrvaška jezikoslovka, pedagoginja in akademik, * 11. julij 1922, Split, Splitska oblast, Kraljevina SHS, † 24. april 2020, Zagreb, Hrvaška.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Antica Menac
Anton Štrekelj
Anton Štrekelj, slovenski kmetijski strokovnjak, publicist in pedagog, * 12. februar 1875, Gorjansko, † 3. avgust 1943, Banja Luka, BiH.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Anton Štrekelj
Anton Bonaventura Jeglič
Anton Bonaventura Jeglič, slovenski škof in publicist, * 29. maj 1850, Begunje na Gorenjskem, † 2. julij 1937, Stična, Slovenija.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Anton Bonaventura Jeglič
Anton Brandner
Anton Brandner, slovenski narodni delavec, * 11. september 1891, Žužalče, (nem. Susalitsch) pri Brnci, Koroška, † 22. maj 1983, Maribor.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Anton Brandner
Anton Cizel
Anton Cizel, slovenski partizan in kmet, * 9. maj 1922, Piršenbreg pri Brežicah, Kraljevina SHS, † 14. oktober 2021, Slovenija Cizel je v drugi svetovni vojni služil kot partizan, pozneje pa je predsedoval lokalnemu Združenju borcev za vrednote NOB Brežice.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Anton Cizel
Anton Codelli (izumitelj)
Anton III.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Anton Codelli (izumitelj)
Anton Korošec
Anton Korošec, slovenski politik in teolog, * 12. maj 1872, Biserjane pri Vidmu ob Ščavnici (zdaj Sveti Jurij ob Ščavnici, Slovenija (tedaj Avstro-Ogrska), † 14. december 1940, Beograd, Srbija (tedaj Kraljevina Jugoslavija).
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Anton Korošec
Anton Malej
Anton Malej, slovenski telovadec, * 1908, Ljubljana, † 1930.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Anton Malej
Anton Sušnik (politik)
Anton Sušnik, slovenski politik, 16. januar 1880, Zduša, † 10. avgust 1934, Ljubljana.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Anton Sušnik (politik)
Anton Umnik
Anton Umnik, slovenski politik, župan Šenčurja in zadružnik, * 17. januar 1887, Šenčur, † 3. september 1942, Hraše.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Anton Umnik
Anton Vogrinec
Anton Vogrinec, slovenski rimskokatoliški duhovnik in teolog, * 4. junij 1873, Zgornja Pristava pri Ptuju, † 10. januar 1947, Libeliče pri Dravogradu.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Anton Vogrinec
Apače
Apače so naselje v občini Apače.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Apače
Arhivarstvo na Slovenskem
Arhivarstvo na Slovenskem se ukvarja z razvojem arhivov kot ustanov in arhivske zakonodaje na področju Slovenije ter obravnava problematiko od zametkov prvih arhivov 1811 do Zakona o arhivskem gradivu in arhivih 1997.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Arhivarstvo na Slovenskem
Avgust Praprotnik
Avgust Praprotnik, slovenski bankir in podjetnik * 5. oktober 1891 Ljubljana, Avstro-Ogrska, † 20. februar 1942, Ljubljana, Kraljevina Jugoslavija.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Avgust Praprotnik
Avstrija
Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Avstrija
Avstro-ogrska okupacija Srbije
Avstro-ogrska okupacija Srbije je bila vojaška okupacija Srbije s strani avstro-ogrskih oboroženih sil, ki je trajala od konca leta 1915 do konca prve svetovne vojne. Avstro-ogrska vojna napoved Srbiji 28.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Avstro-ogrska okupacija Srbije
Avto-moto zveza Slovenije
Avto-moto zveza Slovenije (kratica AMZS) je osrednji slovenski avtomobilski klub.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Avto-moto zveza Slovenije
Đura Janković
Đura Janković, srbski politik.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Đura Janković
Šah
Začetna postavitev šahovskih figur na deski Šah je igra na igralni deski za dva igralca.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Šah
Šarganska osmica
Šarganska osmica (srb. Шарганска осмица) je poimenovanje za odsek turistične ozkotirne železnice, ki vodi preko planine Šargan v zahodni Srbiji.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Šarganska osmica
Šembije
Šembije je naselje na Krasu v Občini Ilirska Bistrica.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Šembije
Šestojanuarska diktatura
Šestojanuarska diktatura je naziv za kraljevo diktaturo, ki jo je 6. januarja 1929 vzpostavil kralj Aleksander I. Karađorđević.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Šestojanuarska diktatura
Štajerska (vojvodina)
Vojvodski klobuk, pokrivalo štajerskih vojvod Štájerska, vojvodina Svetorimskega cesarstva ter pozneje kronska dežela Habsburške monarhije, ki je obstajala do leta 1918.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Štajerska (vojvodina)
Štefan Kühar (duhovnik)
Štefan Kühar ml.,, slovenski rimskokatoliški duhovnik in narodni buditelj.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Štefan Kühar (duhovnik)
Števan Kühar (novinar)
Števan Kühar,, slovenski novinar in ustanovitelj propagandnega tednika Mörszka krajina. * 4. april 1890, Markišavci; † 11. maj 1963, Puconci.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Števan Kühar (novinar)
Železniška proga Grobelno–Rogatec–d. m.
Železniška proga Grobelno–Rogatec–državna meja je ena izmed železniških prog, ki sestavljajo železniško omrežje v Sloveniji.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Železniška proga Grobelno–Rogatec–d. m.
Železniška proga Jesenice–Sežana
Železniška proga Jesenice–Sežana je ena železniških prog, ki sestavljajo železniško omrežje v Sloveniji.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Železniška proga Jesenice–Sežana
Železniška proga Ormož–Hodoš–d. m.
Železniška proga Ormož - Hodoš d.m. je ena izmed glavnih železniških prog, ki sestavljajo železniško omrežje v Sloveniji.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Železniška proga Ormož–Hodoš–d. m.
Ženska volilna pravica
Ženska volilna pravica pomeni, da ženske enakopravno z moškimi pasivno in aktivno sodelujejo na državnih in lokalnih volitvah.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Ženska volilna pravica
Županska zveza
Županska zveza je bila stanovska organizacija slovenskih županov pred drugo svetovno vojno.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Županska zveza
Čelada Adrian
Francoska čelada ''M15 Adrian''. Čelada Adrian M15 je bila francoska vojaška čelada iz prve in druge svetovne vojne.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Čelada Adrian
Črna gora
Črna gora (črnogorsko Crna Gora/Црна Гора, v drugih jezikih Montenegro) je majhna gorata republika na Balkanu, ki na severovzhodu meji na Srbijo, na vzhodu meji na Kosovo, na jugozahodu meji na Jadransko morje, na zahodu na Hrvaško ter Bosno in Hercegovino, na jugovzhodu pa na Albanijo.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Črna gora
Beli Manastir
Beli Manastir (mađžarsko Pélmonostor, srbsko Бели Манастир, ljudsko in zastarelo Monoštor ali Pelmonoštor) je mesto v Baranji na Hrvaškem, ki upravno spada pod Osješko-baranjsko županijo.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Beli Manastir
Benito Mussolini
Benito Amilcare Andrea Mussolini, italijanski fašistični diktator, * 29. julij 1883, Dova di Predappio, Emilija - Romanja, Kraljevina Italija, † 28. april 1945, Milano, Italija.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Benito Mussolini
Benjamin Marušič
Benjamin Marušič, slovenski pravnik, * 18. avgust 1914 Opatje selo, Avstro-Ogrska, † 15. maj 1981, Ljubljana.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Benjamin Marušič
Beograd
Béograd (staroslovensko /idr. jezikih/ Belgrad, Beligrad) (44°49'14 severno, 20°27'44 vzhodno(WG), 116,75 m) je glavno mesto Srbije, v katerem živi okoli 1,3 milijone ljudi (samo mesto).
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Beograd
Bihać
Bihać, muzej AVNOJ-a Bihać (srbska cirilica Бихаћ, v knjižni slovenščini se je pisal nekoč kot Bihač) je mesto na skrajnem severozahodu Bosne in Hercegovine, blizu meje s Hrvaško ob reki Uni in je glavno mesto Unsko-sanskega kantona v Federaciji Bosne in Hercegovine.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Bihać
Blaga Aleksova
Blaga Aleksova, makedonska arheologinja, * 24. januar 1922, Tetovo, Kraljevina SHS, † 12. julij 2007, Skopje, Republika Makedonija.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Blaga Aleksova
Bošnjaki
Bošnjaki (bosansko Bošnjaci, angleško Bosniaks) so južnoslovanski narod, ki živi v Bosni in Hercegovini, kjer so poleg Srbov in Hrvatov eden izmed treh konstitutivnih narodov.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Bošnjaki
Božo Žarković
Božo Žarković, črnogorski general, * 25. april 1920, Nedajno, Zetska oblast, Kraljevina SHS (danes Črna gora), † 10. maj 2002.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Božo Žarković
Bogo Grafenauer
Bogo Grafenauer, slovenski zgodovinar, * 16. marec 1916, Ljubljana, † 12. maj 1995, Ljubljana.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Bogo Grafenauer
Bogojinska resolucija
Bogojinska resolucija (tudi Bogojinska deklaracija) je bila resolucija z dne 29.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Bogojinska resolucija
Boj za severno mejo
Boj za severno mejo (v nemščini imenovan Kärntner Abwehrkampf - koroški obrambni boj) je bil spopad, v katerem so se za etnično mešano ozemlje Koroške in Štajerske borili Slovenci in Nemci (Avstrijci).
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Boj za severno mejo
Bosna in Hercegovina
Bosna in Hercegovina (izvirno: Bosna i Hercegovina, okrajšava BiH, srbska cirilica: Боснa и Херцеговина), neformalno samo Bosna, je država na Balkanskem polotoku, nekdanja socialistična republika v okviru Jugoslavije (SFRJ).
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Bosna in Hercegovina
Branko Mamula
Branko Mamula, srbski admiral, * 30. maj 1921, Slavsko Polje, Kraljevina SHS (zdaj Hrvaška), † 19. oktober 2021, Tivat, Črna gora.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Branko Mamula
Branko Vukosavljević
Branko Vukosavljević, srbski vojaški pilot in častnik, * 23. marec 1887, † 19. junij 1919.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Branko Vukosavljević
Branko Zinauer
Branko Zinauer, slovenski slikar, * 31. december 1918, Zgornji Jakobski Dol, Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, † 10. december 1968, Maribor, SFRJ.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Branko Zinauer
Carinska straža (Avstrija)
Carinska straža (nemško: Zollwache) je bila avstrijska carinsko- dohodarstvena policijska služba oziroma finančna straža za pobiranje carin in dohodastvenih pristojbin in z njimi povezano odkrivanje tihotapljenja ali davčnih utaj.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Carinska straža (Avstrija)
Ciril Kotnik
Ciril Kotnik, slovenski diplomat, * 20. december 1895, Ljubljana, Avstro-Ogrska, † 29. junij 1948, Rim, Italija.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Ciril Kotnik
Düševni list
''Düševni list'' leta 1933 Düševni list (v madžarskem črkopisu Düsevni liszt) je bil prekmurski evangeličanski mesečnik, ki je izhajal od 20.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Düševni list
Deželni zbor za Slovenijo
Deželni zbor za Slovenijo je predstavljal začasno skupščinsko telo, za ustanovitev katerega so se vodstva političnih strank SLS, JDS in JSDS po predhodnih dogovorih med predstavniki strank v Narodni vladi SHS v Ljubljani dogovorile 10. januarja 1919.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Deželni zbor za Slovenijo
Demeter Kimovec
Demeter Kimovec, slovenski inženir kemije in tekstilni strokovnjak, * 26. avgust 1909, Trst, † 30. september 1994, Jesenice.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Demeter Kimovec
Dobrica Ćosić
Dobrica Ćosić, srbski pisatelj, urednik in politik, * 29. december 1921, Velika Drenova pri Kruševcu, Kraljevina SHS, † 18. maj 2014, Beograd, Srbija.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Dobrica Ćosić
Dohodarstvena pristojbina
Dohodarstvene pristojbine (nem. Gefälle, češ. důchodkový) predstavljajo monopolne dajatve in necarinske specifične posredne dajatve kot npr.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Dohodarstvena pristojbina
Drago Bajc (pesnik)
Drago Bajc - "Korl", slovenski pesnik, protifašist * 29. oktober 1904, Vipava, † 25. oktober 1928, Bilje.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Drago Bajc (pesnik)
Drago Dolinšek
Drago Dolinšek, slovenski ekonomist in gospodarstvenik, * 26. marec 1920, Banjaluka, Vrbaška oblast, Kraljevina SHS, † 2010.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Drago Dolinšek
Dragoljub Petrović
Dragoljub Petrović Rade, srbski general, * 18. december 1919, Petrovac, Kraljevina SHS, † 27. avgust 1994, Beograd, ZRJ.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Dragoljub Petrović
Dragoslav Petrović
Dragoslav Petrović, srbski general, * 10. marec 1919, Niš, Kraljevina SHS, † 18. april 1996, Beograd, Zvezna republika Jugoslavija.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Dragoslav Petrović
Dragutin Đorđević (general)
Dragutin Đorđević, srbski general, * Đakovica, 20.8.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Dragutin Đorđević (general)
Dravograd
Drávograd (narečno Traberch, nemško Unterdrauburg) je mesto z nekaj čez 3000 prebivalci in središče občine Dravograd.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Dravograd
Država Slovencev, Hrvatov in Srbov
Država Slovencev, Hrvatov in Srbov (krajše Država SHS) je bila država konfederalnega tipa, ki je nastala 29. oktobra 1918 in je obsegala ozemlje južnoslovanskih narodov nekdanje Avstro-Ogrske.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Država Slovencev, Hrvatov in Srbov
Državno prvenstvo Jugoslavije v cestni dirki
Državno prvenstvo Jugoslavije v cestni kolesarski dirki je bila vsakoletna enodnevna cestno kolesarska dirka v Jugoslaviji, ki je potekala 68-krat med letoma 1919 in 1990 v organizaciji držav Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, Kraljevina Jugoslavija, Federativna ljudska republika Jugoslavija in Socialistična federativna republika Jugoslavija.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Državno prvenstvo Jugoslavije v cestni dirki
Dušan Breznik
Dušan Breznik, slovenski pravnik in demograf, * 25. junij 1920, Kog, Kraljevina SHS, † 20. september 2002, Beograd, Zvezna republika Jugoslavija.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Dušan Breznik
Dušan Kermavner
Dušan Kermavner, slovenski politik, zgodovinar in publicist, * 7. december 1903, Ljubljana, † 11. junij 1975, Ljubljana.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Dušan Kermavner
Dušan Rybář
Dušan Rybář, slovenski novinar in publicist, * 25. januar 1898 Trst, † 29. oktober 1959, Dunaj.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Dušan Rybář
Dušan Senčar
Dušan Senčar, slovenski odvetnik in smučarski organizator, * 1925, Celje, Mariborska oblast, Kraljevina SHS, † 2003, ?Aljoša Stojič: Dušan Senčar (1925 - 2003): oče Zlate lisice, Večer, 5.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Dušan Senčar
Dušan Veble
Dušan Veble, slovenski jazzovski saksofonist, klarinetist in glasbeni pedagog, * 1921, Slovenske Konjice, Kraljevina SHS, † 2005.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Dušan Veble
Dušan Zinaja
Dušan Zinaja, hrvaški smučarski tekač, nogometaš in nogometni trener, * 23. oktober 1893, Budimpešta, † 26. september 1948.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Dušan Zinaja
Edvard Martinuzzi (starejši)
Edvard Martinuzzi, italijanski dramatik in prevajalec slovenskega rodu, * 12. maj 1909, Trst, † 27. julij 1979, Trst.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Edvard Martinuzzi (starejši)
Eleonora Jenko Groyer
Eleonora Jenko Groyer, slovenska zdravnica, * 15. februar 1879 Ljubljana, † 24. junij 1959, Ljubljana.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Eleonora Jenko Groyer
Evangeličanska cerkev Primoža Trubarja, Ljubljana
Evangeličanska cerkev Primoža Trubarja, prej Kristusova cerkev (Christuskirche) je edina cerkvena stavba Evangeličanske cerkve augsburške veroizpovedi v Ljubljani.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Evangeličanska cerkev Primoža Trubarja, Ljubljana
Fanny Susan Copeland
Grob na Dovjem Fanny Susan Copeland, irsko-škotska jezikoslovka, prevajalka, lektorica na Univerzi v Ljubljani, novinarka in alpinistka, * 27. julij 1872, Birr Castle, Parsonstown, Irska, † 28. julij 1970, Ljubljana.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Fanny Susan Copeland
Ferdo Gradišnik
Ferdo Gradišnik, hrvaški častnik in vojaški pilot, * 16. avgust 1899, Volosko, Hrvatsko primorje, † 8. april 1941, Kačanička klisura (padel v boju).
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Ferdo Gradišnik
Filip Supančič
Filip Jakob Supančič, slovenski gradbenik, * 29. april 1850, Ljubljana, † 6. september 1928, Gradec, Avstrija.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Filip Supančič
Finančna kontrola (SHS/Jugoslavija)
Finančna kontrola je bila med letoma 1921 in 1945 oborožena finančna straža oziroma finančna policija Kraljevine SHS in Kraljevine Jugoslavije, ki je opravljala nadzor nad dohodarstvenimi pristojbinami, razen kratkega obdobja med 1921/1922 pa tudi nad carinami.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Finančna kontrola (SHS/Jugoslavija)
FN Browning M1910
FN Browning M1910 je polavtomatska pištola, ki jo je v sklopu belgijskega orožarskega podjetja Fabrique Nationale razvil Američan John Browning.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in FN Browning M1910
Fran Bonač
Fran Bonač, slovenski industrialec, * 8. november 1880, Ljubljana, Avstro Ogrska, † 17. junij 1966, Ljubljana, SFRJ.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Fran Bonač
Fran Fink
Fran Fink, slovenski pedagoški pisatelj, * 31. julij 1885, Celje, † 1972.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Fran Fink
Fran Jaklič
Fran Jaklič, slovenski pisatelj, učitelj, ljudski prosvetitelj in gospodarski organizator, * 6. december 1868, Podgorica (Dobrepolje), † 31. december 1937, Ljubljana.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Fran Jaklič
Fran Kovačič
Fran Kovačič, slovenski rimskokatoliški duhovnik, filozof, teolog in zgodovinar, * 25. marec 1867, Veržej, † 19. marec 1939, Maribor.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Fran Kovačič
Fran Kovča
Fran Kovča, slovenski pravnik, * 30. september 1879, Šentrupert, Braslovče, † 11. januar 1952, Šentrupert.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Fran Kovča
Fran Zwitter
Beli Cerkvi Fran Zwitter, slovenski zgodovinar, * 24. oktober 1905, Bela Cerkev, † 14. april 1988, Ljubljana.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Fran Zwitter
Franc Cijan
Franc Cijan, slovenski agronom, * 20. januar 1926, Celje, Mariborska oblast, Kraljevina SHS (danes Slovenija).
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Franc Cijan
Franc Gorkič
Franc Gorkič, narodni in kulturni delavec ter urednik, * 16. februar 1888, Vrtojba, † 16. november 1972, Vrtojba.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Franc Gorkič
Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški
Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški ali Franc Jožef I. Avstrijski, avstrijski cesar, ogrski kralj, * 18. avgust 1830, Schönbrunn, Dunaj, Avstrijsko cesarstvo, † 21. november 1916, Schönbrunn, Dunaj.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški
Franc Kos (zgodovinar)
Franc Kos, slovenski zgodovinar, * 24. december 1853, Selca, † 14. marec 1924, Ljubljana.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Franc Kos (zgodovinar)
Franc Stegenšek
Franc Stegenšek (tudi Fran Stegenšek), slovenski pravnik in ekonomist, * 24. januar 1889, Drožanje, Avstro-Ogrska, † 6. junij 1969, Beograd, SFRJ.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Franc Stegenšek
France Jerman
France (Francisco) Jerman - Frenk, slovenski zdomski športnik, olimpionik in pionir, * 16. oktober 1920, Dol pri Ljubljani, Kraljevina SHS, † 18. marec 1980, Bariloče, Argentina.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in France Jerman
France Kremžar
France Kremžar, slovenski časnikar in politik, * 4. december 1883, Cerovica pri Litiji, † 26. junij 1954, Buenos Aires, Argentina.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in France Kremžar
Francoska tujska legija
Bastilje Francoska tujska legija (francosko Légion Étrangère De Français) je elitna in specialna enota francoskih oboroženih sil.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Francoska tujska legija
Franja Tavčar
Franja Tavčar, slovenska političarka, * 8. februar 1868, Ljubljana, † 8. april 1938, Ljubljana.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Franja Tavčar
Franjo Malgaj
Franjo Malgaj, slovenski častnik, pesnik in borec za severno mejo, * 20. november 1894, Hruševec pri Šentjurju, † 6. maj 1919, Tolsti Vrh.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Franjo Malgaj
Franjo Marušič
Franjo Marušič, slovenski inženir rudarstva, * 9. junij 1908, Štandrež, Avstro-Ogrska, † 7. december 1981, Moš, Goriška pokrajina.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Franjo Marušič
Franjo Tuđman
Franjo Tuđman, hrvaški general, politik in zgodovinar * 14. maj 1922, Veliko Trgovišće, Kraljevina SHS, † 10. december 1999, Zagreb, Hrvaška.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Franjo Tuđman
Franjo Vučer
Franjo Vučer, slovenski admiral, * 13. januar 1875, Dolenja Brezovica, † 22. maj 1956, Drča.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Franjo Vučer
Frank Bükvič
Frank Bükvič, slovenski književnik, * 1. september 1923, Puconci, Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, † 2. september 1995, Fairfield, Connecticut, ZDA.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Frank Bükvič
Gabrijel Jelovšek
Gabrijel Viktor Jelovšek, slovenski poslovnež, politik in mecen,* 10. april 1858, Vrhnika, Avstrijsko cesarstvo, 4. december 1927, Vrhnika, Kraljevina SHS.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Gabrijel Jelovšek
Gospodarstvo Slovenije
Nižji BND na prebivalca v primerjavi s Slovenijo Gospodarstvo Slovenije je razvito in država uživa visoko raven blaginje in stabilnosti ter nadpovprečni BDP na prebivalca s pariteto kupne moči pri 83 % povprečja Evropske unije v letu 2015.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Gospodarstvo Slovenije
Gottlieb Franz Schneiter
Gottlieb Franz Schneiter, švicarski inženir in podjetnik, * 1884?, Brienz, †17. julij 1958, Brienz.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Gottlieb Franz Schneiter
Gregor Žerjav
Gregor Žerjav, včasih zapisan tudi kot Žerjal, slovenski in jugoslovanski pravnik in liberalni politik, * 14. november 1882, Lož, † 27. junij 1929, Poljče.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Gregor Žerjav
Gregor Čremošnik
Gregor Čremošnik, slovenski zgodovinar, * 24. februar 1890, Ločica ob Savinji, † 12. november 1958, Ljubljana.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Gregor Čremošnik
Helena Sočič
Helena Sočič, slovenska farmacevtka in biotehnologinja, * 1. september 1923, Predanovci, Prekmurje, Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev (danes Slovenija), † 9. februar 2017, Ljubljana, Slovenija.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Helena Sočič
Henrik Pfeifer
Henrik Pfeifer, slovenski stenograf in šahist, * 28. februar 1864, Ljubljana, † 14. december 1932, Ljubljana.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Henrik Pfeifer
Hilarij Vodopivec
Hilarij Vodopivec, slovenski pravnik in publicist, * 16. marec 1868, Reka, † 13. maj 1930, Maribor.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Hilarij Vodopivec
Hrvaška
Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država z okoli 3,9 milijona prebivalci (2021) na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Hrvaška
Hrvaška kmečka stranka
Hrvaška kmečka stranka (hrv. Hrvatska seljačka stranka, HSS) je bila ustanovljena leta 1904 na pobudo bratov Antuna (1868-1919) in Stjepana Radića kot Hrvaška ljudska (ali narodna) kmečka stranka (Hrvatska narodna seljačka stranka) Njena aktivnost je na Hrvaškem naletela na širši odmev med kmečkim prebivalstvom in v malomeščanskih krogih.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Hrvaška kmečka stranka
Ignacij Voje
Ignacij Voje, slovenski zgodovinar, * 28. februar 1926, Ljubljana.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Ignacij Voje
Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani
Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo (sinonimi: Mikrobiološki inštitut, Inštitut za mikrobiologijo, Mikrobiologija, Mikro, IMI) je ena od enot Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Italija
Ivan Artač
Ivan Artač, slovenski učitelj, pisatelj in zgodovinar, * 7. avgust 1921, Notranje Gorice, Kraljevina SHS, † 12. april 2005, Trst, Italija.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Ivan Artač
Ivan Žolger
Ivan Žolger, slovenski pravnik in diplomat, * 22. oktober 1867, Devina, Avstro-Ogrska, † 16. maj 1925, Lassnitzhöhe, Avstrija.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Ivan Žolger
Ivan Čep
Ivan Čep (znan tudi kot Janez), štajerski politik, poslovnež in veleposestnik, * 23. oktober 1853, Vukovje (Pesnica pri Mariboru), † 8. januar 1935, Vukovje (Pesnica pri Mariboru).
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Ivan Čep
Ivan Baša
Ivan Baša (madž. Bassa Iván), slovenski rimskokatoliški duhovnik, pisatelj, dekan Lendave in prekmurski politični voditelj, * 11. april 1875, Beltinci, † 13. februar 1931, Bogojina.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Ivan Baša
Ivan Cankar
Ivan Cankar, slovenski pisatelj, esejist, dramatik in pesnik, * 10. maj 1876, Vrhnika, Avstro-Ogrska, † 11. december 1918, Ljubljana, Kraljevina SHS.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Ivan Cankar
Ivan Deržič
Ivan Deržič, slovenski politik in publicist, * 19. julij 1885, Veliki Obrež, † 15. junij 1970, Beograd.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Ivan Deržič
Ivan Kern
Ivan Kern, slovenski admiral, vojaški pilot, politik, inženir radiotelegrafije in prevajalec, * 3. oktober 1898, Žužemberk, † 26. junij 1991, Ljubljana.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Ivan Kern
Ivan Krizostom Švegel
Ivan Krizostom Švegel (tudi Schwegel ali Žvegel), slovenski diplomat in politik, * 17. februar 1875, Zgornje Gorje, Avstro-Ogrska, † 5. februar 1962, Bled - Rečica, Socialistična federativna republika Jugoslavija.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Ivan Krizostom Švegel
Ivan Martelanc (pravnik)
Ivan Martelanc, slovenski pravnik, stokovnjak za zavarovalništvo in politični delavec, * 3. junij 1902, Šempeter pri Gorici, † 26. oktober 1945, (?).
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Ivan Martelanc (pravnik)
Ivan Mercina (učitelj)
Ivan Mercina, slovenski učitelj, kulturni in gospodarski delavec, * 20. april 1885, Goče, † 18. april 1971, Ljubljana.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Ivan Mercina (učitelj)
Ivan Perne
Ivan Perne, slovenski diplomat in pravnik, 8. september 1889, Povlje, Avstro-Ogrska, 27. november 1933, Ženeva, Švica.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Ivan Perne
Ivan Pucelj
Ivan Pucelj, slovenski politik in pisatelj, * 1. junij, 1877, Velike Lašče, † 25. maj, 1945, Dachau, Nemčija.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Ivan Pucelj
Ivan Roškar
Ivan Roškar, slovenski veleposestnik in politik, * 8. april 1860, Malna, Slovenija (tedaj Avstro-Ogrska), † 23. maj 1933, Jurovski Dol, Slovenija (tedaj Kraljevina Jugoslavija).
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Ivan Roškar
Ivan Rudolf (politik)
Ivan Rudolf, slovenski narodni delavec, profesor, časnikar in politik, * 7. november 1898, Vrabče, † 4. maj 1962, Trst.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Ivan Rudolf (politik)
Ivan Zafred
Ivan Zafred-Mića, slovenski delavec, partizan in narodni heroj Jugoslavije, * 19. december 1908, Stara Sušica pri Postojni, † 3. junij 1943 Sopot, Srbija.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Ivan Zafred
Janez Kmet (zdravnik)
Janez Kmet, slovenski zdravnik epidemiolog in onkolog, * 9. maj 1916, Col, † 27.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Janez Kmet (zdravnik)
Janez Porenta
Janez Porenta, slovenski telovadec, * 3. junij 1896, † junij 1942, Ljubljana, Gramozna jama.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Janez Porenta
Janko Debelak
Janko Debelak, slovenski pravnik in strokovnjak za poštni promet, * 24. junij 1868, Male Rodne, † 15. januar 1925, Ljubljana.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Janko Debelak
Janko Janša
Janko Janša, slovenski smučarski tekač in kolesar * 19. julij 1900, Mojstrana, † ?. Joško Janša je za Kraljevino SHS nastopil na Zimskih olimpijskih igrah 1928 v Sankt Moritzu, kjer je nastopil v teku na 18 (40. mesto) in 50 km (29. mesto).
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Janko Janša
Janko Orožen
celjske gimnazije, 13. junij 1938. Med profesorji v prvi vrsti sedi četrti z desne Janko Orožen, poleg njega, tretji z desne, pa Srečko Brodar. Fotograf: Josip Pelikan. Janko (Janez) Orožen slovenski zgodovinar in šolnik, * 10. december 1891, Sveti Štefan (sedaj Turje) nad Hrastnikom, † 30.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Janko Orožen
Janko Pleterski
Janko Pleterski, slovenski zgodovinar, univerzitetni profesor, akademik in politik, * 1. februar 1923, Maribor, † 2.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Janko Pleterski
Janko Vukotić
Janko Vukotić, črnogorski general in politik, * 18. februar 1866, Čevo, Črna gora, † 4. februar 1927, Beograd.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Janko Vukotić
János Pénzes
János Pénzes (tudi Janez oziroma Ivan Penzeš), madžarski duhovnik in katoliški upokojeni škof v Subotici, * 10. avgust 1943, Bajmok, Madžarsko kraljestvo (1920-1946) (danes Srbija).
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in János Pénzes
Joško Janša
Joško Janša, slovenski smučarski tekač, učitelj smučanja in tenisa * 16. december 1900, Mojstrana, † 1960.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Joško Janša
Jože Bertoncelj (alpski smučar)
Jože Bertoncelj, slovenski alpski smučar, * 6. april 1922, Jesenice, Ljubljanska oblast, Kraljevina SHS, † 16. maj 2012, Jesenice, Slovenija.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Jože Bertoncelj (alpski smučar)
Jože Juvan
Jože Juvan, slovenski inženir strojništva, * 31. januar 1929, Ljubljana, Ljubljanska oblast, Kraljevina SHS, † 26. september 2013, Ljubljana, Slovenija.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Jože Juvan
Jožef Godina
Jožef Godina, katoliški duhovnik in domoljub, * 12. marec 1898, Dolnja Bistrica, † 16. januar 1986, Gradec.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Jožef Godina
Jožef Slobodnik
Jožef Slobodnik (vzdevek Jožko), slovenski častnik, * 12. avgust 1885, Radovica, † 1. november 1966, Ljubljana.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Jožef Slobodnik
Josip Šolar
Josip Šolar, slovenski kolesar, * 18. marec 1902, Ljubljana † 1957.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Josip Šolar
Josip Štrekelj
Josip Štrekelj, slovenski sadjar in vinar, učitelj ter poslanec v goriškem deželnem zboru, * 21. april 1868, Komen, † 10. maj 1955, Ljubljana.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Josip Štrekelj
Josip Broz - Tito
Josip Broz (srbsko Јосип Броз), (partizansko ime Tito ali sh. Тито), jugoslovanski maršal in politik hrvaško-slovenskega rodu, * 7. maj 1892, Kumrovec, Avstro-Ogrska (danes Hrvaška), † 4. maj 1980, Ljubljana, Jugoslavija (danes Slovenija).
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Josip Broz - Tito
Josip Gaberšček
Josip Gaberšček (tudi Gabršček), slovenski urednik in politik, * 1. marec 1898, Ljubinj, † marec 1948, Beograd.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Josip Gaberšček
Josip Hohnjec
Josip Hohnjec, slovenski teolog, filozof, politik in pedagog, * 1. januar 1873, Bistrica ob Sotli, † 14. februar 1964, Šmartno pri Velenju.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Josip Hohnjec
Josip Kopač
Josip Kopač, slovenski politik, * 30. julij 1863, Novo mesto, † 22. november 1949, Ljubljana.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Josip Kopač
Josip Kosmatin
Josip Kosmatin, slovenski kolesar, * 22. december, 1897, Ljubljana, † 11. september 1961, Ljubljana.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Josip Kosmatin
Josip Pelikan
Josip Pelikan, slovenski fotograf češkega rodu, * 9. december 1885, Trbiž, Avstro-Ogrska, † 18. junij 1977, Celje.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Josip Pelikan
Josip Pertot (urednik)
Josip Pertot, slovenski urednik, * 17. februar 1896, Kontovel pri Trstu, † 2. december 1924, Trst.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Josip Pertot (urednik)
Josip Pogačnik (politik)
Josip vitez pl.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Josip Pogačnik (politik)
Josip Primožič
Josip Primožič – Tošo (pogosto tudi Jože Primožič), slovenski telovadec, gledališki delavec in slikar, * 7. februar 1900, Ljubljana, † 18. avgust 1985, Maribor.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Josip Primožič
Josip Sedej
Josip Sedej, slovenski odvetnik in publicist, * 10. april 1899, Cerkno, † 1. maj 1977, Zagreb.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Josip Sedej
Jud ali Žid
Izrazi kot Jud, judovski itd.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Jud ali Žid
Jugoslavija
Ozemlje Jugoslavije Jugoslavija je skupno ime več držav južnoslovanskih narodov na ozemlju severozahodnega Balkana med letoma 1918 in 2003.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Jugoslavija
Jugoslavija med prvo in drugo svetovno vojno
Jugoslavija je bilo skupno ime za več držav južnoslovanskih narodov na severozahodu Balkanskega polotoka med letoma 1918 in 2003.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Jugoslavija med prvo in drugo svetovno vojno
Jugoslavija na olimpijskih igrah
Jugoslavija na olimpijskih igrah, kjer je sodelovala med letoma 1920 in 1988 na šestnajstih poletnih olimpijskih igrah in trinajstih zimskih olimpijskih igrah, pod državnimi imeni Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, Kraljevina Jugoslavija, Federativna ljudska republika Jugoslavija in Socialistična federativna republika Jugoslavija.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Jugoslavija na olimpijskih igrah
Jugoslavija na Poletnih olimpijskih igrah 1920
Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev je na Poletnih olimpijskih igrah 1920 v Antwerpnu zastopalo enajst tekmovalcev, vsi iz nogometne reprezentance.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Jugoslavija na Poletnih olimpijskih igrah 1920
Jugoslavija na Poletnih olimpijskih igrah 1924
Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev je na Poletnih olimpijskih igrah 1924 v Parizu zastopalo sedemintrideset tekmovalcev v sedmih športih.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Jugoslavija na Poletnih olimpijskih igrah 1924
Jugoslavija na Zimskih olimpijskih igrah 1928
Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev je na Zimskih olimpijskih igrah 1928 v Sankt Moritzu zastopalo šest športnikov, ki so nastopali samo v enem športu, teku na smučeh.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Jugoslavija na Zimskih olimpijskih igrah 1928
Jugoslovanska kraljeva vojna mornarica
Jugoslovanska kraljeva vojna mornarica (srbsko: Jugoslovenska kraljevska ratna mornarica, hrvaško: Jugoslavenska kraljevska ratna mornarica) je bila pomorski del oboroženih sil najprej Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, nato pa Kraljevine Jugoslavije, ki je skrbela za obrambo in zaščito vzhodnih obal Jadranskega morja.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Jugoslovanska kraljeva vojna mornarica
Jugoslovanska nogometna reprezentanca
Jugoslovanska nogometna reprezentanca je nekdanja državna nogometna reprezentanca, ki je predstavljala Jugoslavijo na mednarodnih tekmah med letoma 1920 in 1992.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Jugoslovanska nogometna reprezentanca
Jugoslovansko kraljevo vojno letalstvo
Jugoslovansko kraljevo vojno letalstvo, uradno (srbsko in hrvaško: Jugoslovensko kraljevsko ratno vazduhoplovstvo, v cirilici: Југословенско краљевско ратно ваздухопловство), s kratico: (JKRV), tudi »Ratno zrakoplovstvo Kraljevine Jugoslavije« je nastalo leta 1918 v času Kraljevine SHS, od leta 1929 Kraljevine Jugoslavije.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Jugoslovansko kraljevo vojno letalstvo
Jula Molnar
Jula (Julija) Molnár, roj.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Jula Molnar
Jurij Matej Trunk
Jurij Matej Trunk, slovenski duhovnik, pisatelj in publicist, * 1. september 1870, Bače, Koroška, † 11. marec 1973, San Francisco.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Jurij Matej Trunk
Karadžordževiči
Rodbina Karadžordževič (srbska cirilica Карађорђевић, pl. Карађорђевићи, Karađorđevići) je srbska vladarska rodbina, ki jo je ustanovil Karađorđe Petrović (1867–1817) veliki vožd Srbije med prvo srbsko vstajo 1804–1813.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Karadžordževiči
Karel Šavnik mlajši
Karel Šavnik, slovenski pravnik, finančni strokovnjak in profesor, * 30. junij 1874, Kranj, † 21. september 1928, Ljubljana.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Karel Šavnik mlajši
Karel Širok
Karel Širok, slovenski mladinski pesnik, pisatelj, član organizacije TIGR in kulturni delavec, * 26. oktober 1889, Šmartno, Brda, † 5. januar 1942, Draga, Begunje na Gorenjskem.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Karel Širok
Karel Pečko
Karel Pečko, slovenski akademski slikar, * 29. september 1920, Vuhred, Koroška osrednja knjižnica dr.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Karel Pečko
Karel Pollak
Karel Pollak, slovenski poslovnež in industrialec,* 28. oktober 1853, Kranj, Avstrijsko cesarstvo, † 9. julij 1937, Ljubljana, Kraljevina Jugoslavija.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Karel Pollak
Karlo Štajner
Karlo Štajner, hrvaški publicist avstrijskega rodu, * 15. januar 1902, Dunaj, Avstro-Ogrska, † 1. marec 1992, Zagreb, Hrvaška.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Karlo Štajner
Kastav
Kastav je mesto (hrv. Grad Kastav) na Hrvaškem, ki upravno spada v Primorsko-goransko županijo in ima v svojem upravnem območju (po popisu 2021) 10.265 prebivalcev, samo naselje Kastav pa jih imelo bistveno manj, vse do združitve vseh 6 naselij v Kastav leta 2003.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Kastav
Kmečka zveza (zgodovinska)
Kmečka zveza je bila slovenska kmečka stanovska organizacija v prvi polovici 20.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Kmečka zveza (zgodovinska)
Kočevarji
Jezikovni otok Kočevarjev leta 1878 Kočevarji, Slava vojvodine Kranjske (Ljubljana/Nürnberg 1689), Janez Vajkard Valvasor Občicah Kočevarji ali kočevski Nemci (Gottscheer) so nekdanja nemško govoreča skupnost, ki je živela na Kočevskem, na nemškem jezikovnem otoku, katerega središče je bilo mesto Kočevje.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Kočevarji
Konjic
Konjic je mesto in središče istoimenske občine v Bosni in Hercegovini.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Konjic
Konrad Janežič
Grob Konrada Janežiča na ljubljanskih Žalah. Konrad Janežič, slovenski pravnik, * 17. februar 1867, Radovljica, Slovenija, † 1945.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Konrad Janežič
Koroška železniška proga
Koroška železniška proga je regionalna, enotirna, neelektrificirana proga, ki je bila zgrajena med letoma 1857 in 1863 ter je med seboj povezala kraje in hkrati ustvarila povezave z že obstoječimi progami znotraj takratnega Avstro-Ogrskega cesarstva.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Koroška železniška proga
Koroški plebiscit
Plebiscitni coni A in B s pogoji za volilno pravico. pages.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Koroški plebiscit
Koroški Slovenci
Bistrici v Rožu Koróški Slovénci (nemško Kärntner Slowenen) so Slovenci in slovensko govoreči prebivalci avstrijske Koroške, oziroma te sedanje avstrijske zvezne dežele oz.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Koroški Slovenci
Kosovo
Kosovo (ali Kosova) je delno priznana republika v Jugovzhodni Evropi.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Kosovo
Kosovska Mitrovica
Kosovska Mitrovica (ali Mitrovica, srbska cirilica Косовска Митровица) je mesto na severu Kosova.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Kosovska Mitrovica
Kraljevina Črna gora
Kraljevina Črna gora (črnogorsko Краљевина Црна Гора, Kraljevina Crna Gora) je bila od leta 1910 do 1918 monarhija na ozemlju sedanje Črne gore.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Kraljevina Črna gora
Kraljevina Jugoslavija
Kraljevina Jugoslavija je bila država, ki je nastala leta 1929 s preimenovanjem Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Kraljevina Jugoslavija
Kraljevina Srbija (1882–1918)
Kraljevina Srbija je nekdanja kraljevina na področju današnje Srbije, ki je bila ustanovljena leta 1882, ko je bil takratni knez Srbije, Milan Obrenović, povzdignjen v kralja s privoljenjem Habsburžanov.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Kraljevina Srbija (1882–1918)
Kristina Gorišek Novaković
Kristina Gorišek Novaković, slovenska letalka, * 15. december 1906, Mekinje, † 1996.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Kristina Gorišek Novaković
Kučnica
Kúčnica je levi pritok Mure zahodno od Petanjcev.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Kučnica
Kulturbund
Kulturbund (Švabsko-nemška kulturna zveza ali) je bila krovna organizacija nemških manjšinskih otokov v Kraljevini SHS (od leta 1929 Kraljevina Jugoslavija) in kasneje ena ključnih pronacističnih petokolonaških formacij, ki se je zlasti po vzponu Hitlerja in nacionalsocializma na oblast močno nacificirala in radikalizirala.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Kulturbund
Lado Kosta
Lado Kosta, slovenski kemik, * 11. februar 1921, Strnišče, Kraljevnia SHS, † 13. januar 1986, Ljubljana, SFR Jugoslavija.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Lado Kosta
Lambert Ehrlich
Lambert Ehrlich, slovenski teolog, etnolog in politik, * 18. september 1878, Žabnice (Avstro-Ogrska danes v Italiji), † 26. maj 1942, Ljubljana.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Lambert Ehrlich
Lavantinska škofija
Lavantinska škofija je bila sufraganska škofija Salzburške nadškofije, ustanovljena leta 1228, s škofijskim sedežem v Šentandražu v Labotski dolini, od leta 1859 pa v Mariboru.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Lavantinska škofija
Lazar Mojsov
Lazar Mojsov, makedonski novinar, politik, diplomat in udeleženec narodnoosvobodilnega boja, * 19. december 1920, Negotino, Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, † 25. avgust 2011, Beograd, Srbija.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Lazar Mojsov
Leon Štukelj
Leon Štukelj, slovenski telovadec in olimpionik, pravnik, * 12. november 1898, Novo mesto, † 8. november 1999, Maribor, Slovenija.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Leon Štukelj
Leon Rupnik
Leon Rupnik (ime tudi Leo, Lev, Lav), slovenski general in politik, * 10. avgust 1880, Lokve; † 4. september 1946, Ljubljana (usmrčen).
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Leon Rupnik
Leopold Žužek
Leopold Žužek, slovenski pravnik in politik, * 11. september 1877, Žužemberk, † 5. september 1927, (?).
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Leopold Žužek
Leskovica, Gorenja vas - Poljane
Leskovica je naselje v Občini Gorenja vas - Poljane.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Leskovica, Gorenja vas - Poljane
Libeliče
Libelíče so gručasto naselje na desnem bregu Drave v Občini Dravograd.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Libeliče
Lidija Sotlar
Lidija Sotlar, slovenska balerina in pedagoginja, * 12. junij 1929, Kruševac, Kraljevina SHS, † 16. oktober 2018.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Lidija Sotlar
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Ljubljana
Ljubljanski glasbeni konservatorij
Ljubljanski glasbeni konservatorij je nastal leta 1919 po dolgoletnih prizadevanjih društva Glasbene matice, ki je tedaj štelo preko 1100 članov.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Ljubljanski glasbeni konservatorij
Ljubomir Davidović
Ljubomir Davidović, srbski politik, * 24. december, 1863, Beograd, † 19. februar, 1940,Beograd.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Ljubomir Davidović
Lokalna samouprava
Lokalna samouprava ima toliko opredelitev kolikor je avtorjev, ki pišejo o njej.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Lokalna samouprava
Lozanski sporazum
Lozanski sporazum je bil mirovni sporazum, podpisan 24.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Lozanski sporazum
M24
M24 se lahko nanaša na.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in M24
Mačva
Mačva (srbsko Мачва, Mačva, madžarsko Macsó ali Macsóság, zgodovinsko Sirmia ulterior, Spodnji Srem) je geografska in zgodovinska regija v severozahodni osrednji Srbiji južno od Save.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Mačva
Makedonija (regija)
Makedonija je zemljepisna in zgodovinska regija Balkanskega polotoka v jugovzhodni Evropi.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Makedonija (regija)
Mala antanta
Zemljevid Mala antanta je ime za politično-obrambno zvezo treh držav v srednji in jugovzhodni Evropi med obema svetovnima vojnama.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Mala antanta
Manliherica M1895
Manliherica M.95 ali Mannlicher M1895 (uradno nemško: Repetier-Gewehr M.95 - repetirna puška M.95) je najpogostejša puška manliherica, osnovno orožje avstro-ogrskega vojaka v prvi svetovni vojni in slovenskega borca za severno mejo 1918-1919.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Manliherica M1895
Mariborska krvava nedelja
Mariborska krvava nedelja (Marburger Blutsonntag) označuje dogodke 27. januarja 1919 v Mariboru.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Mariborska krvava nedelja
Marjan Koršič
Marjan Koršič, slovenski zdravnik ortoped, * 31. december 1920, Gorica, † 10. oktober 1988.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Marjan Koršič
Marko Koršič
Marko Koršič, slovenski zdravnik pulmolog in partizan, * 24. april 1917, Ljubljana, † 17. januar 1947, Derventa, Bosna in Hercegovina.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Marko Koršič
Matija Randl
Matija Randl, slovenski rimskokatoliški duhovnik in narodni buditelj, * 23. februar 1847, Prebold, † 4. avgust 1927, Dobrla vas.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Matija Randl
Mauser M24
Mauser M24, znana tudi kot mavzerica M24 (uradni naziv: Puška 7,9 mm M.24) je puška repetirka, ki je bila razvita v Belgiji na mehanizmu nemške puške Gewehr 98.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Mauser M24
Medžimurje
Star zemljevid Medžimurja iz leta 1690 Pokrajina Gornjega Medžimurja Medžimurje (tudi Medmurje; hrvaško Međimurje) je zgodovinsko-geografski pojem, ki označuje območje na skrajnem severu Hrvaške, omejeno z dvema velikima rekama, Muro in Dravo.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Medžimurje
Mehmed Spaho
Mehmed Spaho, bošnjaški politik in pravnik, * 13. marec 1883, † 29. junij 1939.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Mehmed Spaho
Menča Krničeva
Melpomena Dimitrova Krničeva, popularno znana kot Menča (Менча), bolgarofilska aromunska revolucionarka in teroristka, * 16. marec 1900, Kruševo, Osmansko cesarstvo, † 1964, Rim.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Menča Krničeva
Mestna država
Mestna država je majhna suverena država, ki običajno obsega eno samo mesto in njegovo neodvisno ozemlje.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Mestna država
Metodije Kotevski
Metodije Kotevski, makedonski general, * 17. januar 1923, Skopje, Skopska oblast, Kraljevina SHS, † 19. marec 2014, Beograd, Srbija.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Metodije Kotevski
Mihael Oswald
Mihael Oswald, slovenski telovadec, * 26. julij 1892, Ljubljana, † 15. januar 1979, Ljubljana.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Mihael Oswald
Miko Tripalo
Ante »Miko« Tripalo, hrvaški politik in avtor * 16. november 1926, Sinj, Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, † 11. december 1995, Zagreb, Hrvaška.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Miko Tripalo
Milan Kangrga
Milan Kangrga, hrvaški filozof, * 1. maj 1923, Zagreb, Kraljevina SHS, † 25. april 2008, Zagreb, Jugoslavija.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Milan Kangrga
Milan Knežević
Milan Knežević - Miloša, hrvaško-srbski general, * 23. oktober 1923, Donji Hrastovac, Kraljevina SHS, † 1976, Beograd, SR Srbija, SFRJ.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Milan Knežević
Milan Korun
Milan Korun, slovenski odvetnik in politik, * 24. julij 1886, Braslovče, † 24. marec 1962, Ljubljana.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Milan Korun
Milankovićev koledar
Milankovićev koledar je prenovljeni koledar pravoslavne Cerkve, kot ga je predlagal Milutin Milanković (1879–1958), srbski geofizik, klimatolog in astronom.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Milankovićev koledar
Milivoje Antonijević
Milivoje Antonijević, srbski general, * 1920, Sevojno, Užiška oblast, Kraljevina SHS, † 2004.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Milivoje Antonijević
Miljenko Prohaska
Miljenko Prohaska, hrvaški jazzovski kontrabasist, skladatelj, aranžer in dirigent, * 17. september 1925, Zagreb, Kraljevina SHS, † 29. maj 2014, Zagreb, Hrvaška.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Miljenko Prohaska
Milka Mankoč
Milka Mankoč, slovenska narodna delavka, * 2. junij 1866, Trst, † 23. oktober 1954, Ljubljana.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Milka Mankoč
Milka Martelanc
Milka Martelanc, slovenska narodna delavka in publicistka, * 5. maj 1885, Barkovlje, † 9. oktober 1966, Ljubljana.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Milka Martelanc
Milko Brezigar
Milko Brezigar, slovenski pravnik, gospodarski teoretik in politik, * 6. oktober 1886, Doberdob, Avstro-Ogrska, † 22. april 1958, Salzburg, Avstrija.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Milko Brezigar
Milko Kos
Milko Kos, slovenski zgodovinar in geograf, * 12. december 1892, Gorica, tedaj Avstro-Ogrska, † 24. marec 1972, Ljubljana.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Milko Kos
Miloš Rybář
Miloš Rybář, slovenski zgodovinar in bibliotekar, * 7. november 1928, Ljubljana; † 1. maj 1995 Ljubljana.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Miloš Rybář
Miloš Rybář (bančnik)
Miloš Rybář, slovenski ekonomist, bančni inšpektor in društveni delaveci * 21. december 1896 Trst, Avstro-Ogrska, † 14. julij 1971, Ljubljana, Jugoslavija.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Miloš Rybář (bančnik)
Milutin Milanković
Milutin Milanković, srbski matematik, astronom, klimatolog, geofizik, gradbeni inženir, izumitelj, popularizator znanosti in fizik, * 28. maj 1879, Dalj, Avstro-Ogrska (sedaj Hrvaška), † 12. december 1958, Beograd, FLRJ (sedaj Srbija).
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Milutin Milanković
Mira Stupica
Mira Stupica, srbska gledališka, filmska in televizijska igralka, * 17. avgust 1923, Gnjilane, Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, † 19. avgust 2016, Beograd, Srbija.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Mira Stupica
Miran Rybář
Miran Rybář, slovenski ekonomist, * 17. februar 1901, Trst, † 21. avgust 1977, Beograd.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Miran Rybář
Mirko Bulović (general)
Mirko Bulović, hrvaški general, * 3. marec 1921, Orahovica, Našice, Kraljevina SHS.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Mirko Bulović (general)
Mirko Koršič
Mirko Koršič, slovenski sabljač, pravnik, ekonomist, publicist in gospodarstvenik, * 18. januar 1914, Gorica, † 12. december 1981, Ljubljana.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Mirko Koršič
Mirko Rajh
Mirko Rajh, slovenski brigadni general, * 16. julij 1887, Mota, † 14. april 1941, Osijek. Rajh je 1907 v Mariboru končal pehotno kadetsko šolo in kot praporščak (fähnrich) prišel v pehotni polk v Petrovaradin. Med 1. svet. vojno se je udeležil bitk v Galiciji in Karpatih (1914–1915), na Soški fronti 1915 (Rombon in Javoršček, kjer je bil oktobra ranjen).
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Mirko Rajh
Miroslav Ambrožič
Miroslav Ambrožič, slovenski telovadec, publicist in tiskar, * 15. julij 1885, Kranj, † 7. september 1944, Ljubljana.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Miroslav Ambrožič
Miroslav Štumberger
Miroslav Štumberger, slovenski častnik in izumitelj, * 2. julij 1892, Šmarje pri Jelšah, † 6. maj 1983, Baošići.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Miroslav Štumberger
Miroslav Krleža
Miroslav Krleža, hrvaški pisatelj in enciklopedist, * 7. julij 1893, Zagreb, † 29. december 1981, Zagreb.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Miroslav Krleža
Monarhija
Nedržavne monarhije (delni seznam) Monarhija (starogrško μοναρχία monarchía 'vladavina enega') je oblika vladavine, kjer pripada najvišja oblast vladarju (na primer kralju).
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Monarhija
Monošter
Monošter (madžarsko Szentgotthárd, nemško St. Gotthard) je mesto z 8881 prebivalci (2010) ob sotočju rek Rabe in Lapinč na skrajnem zahodu Madžarske tik ob meji z Avstrijo 23 kilometrov vzhodno od Fürstenfelda in okrog 10 km severno od meje s Slovenijo na Goričkem.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Monošter
Mrkonjić Grad
Mrkonjić Grad je mesto in središče istoimenske občine na zahodu Bosne in Hercegovine.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Mrkonjić Grad
Mujo Dizdar
Mujo Dizdar, bosansko-hercegovski general, * 5. marec 1922, Livno, Kraljevina SHS.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Mujo Dizdar
Murska Sobota
Murska Sobota (slovenska okrajšava: MS; Olsnitz;Radkersburg und Luttenberg (map, 1:75,000). 1894. Vienna: K.u.k. Militärgeographisches Institut. Muraszombat) je mesto z 10.972 prebivalci, sedež istoimenske mestne občine in upravne enote v Republiki Sloveniji ter središče slovenskega Prekmurja in nasploh Pomurja oziroma Pomurske statistične regije.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Murska Sobota
Nadškofija Maribor
Nadškofija Maribor je poleg ljubljanske ena od dveh sedanjih slovenskih nadškofij in metropolij.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Nadškofija Maribor
Nadvojvodina Avstrija
Nadvojvodina Avstrija (Erzherzogtum Österreich; Archducatum Austria; Archduchy of Austria) je bila velika kneževina Svetorimskega cesarstva in jedro Habsburške monarhije.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Nadvojvodina Avstrija
Narodna radikalna stranka
Narodna radikalna stranka (NRS; tudi: Radikalna stranka) je bila srbska in po 1918 jugoslovanska politična stranka.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Narodna radikalna stranka
Narodni svet SHS
Narodni svet SHS v Zagrebu Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov (Narodno vijeće SHS) je bilo najvišje politično predstavništvo jugoslovanskih narodov v avstro-ogrski monarhiji, ki je bilo ustanovljeno 6. oktobra 1918 s sedežem v Zagrebu.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Narodni svet SHS
Neuilly-sur-Seine
Neuilly-sur-Seine je zahodno predmestje Pariza in občina v osrednjem francoskem departmaju Hauts-de-Seine regije Île-de-France, ob reki Seni.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Neuilly-sur-Seine
Neulijska mirovna pogodba
Neulijska mirovna pogodba (tudi neuillyjski mir) je bila sklenjena med predstavniki antante na eni in Bolgarijo kot poraženko v prvi svetovni vojni in podpisana 27.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Neulijska mirovna pogodba
Neum
Neum je občina in mesto v Bosni in Hercegovini, ki leži ob Jadranskem morju ob Neumskem zalivu, ki je del Neretvanskega kanala.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Neum
Nexhmije Hoxha
Nexhimije Hoxha, rojena kot Xhuglini, albanska komunistična političarka, * 8. februar 1921, Bitola, Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, † 26. februar 2020, Tirana, Albanija.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Nexhmije Hoxha
Nikola I. Petrović Njegoš
Nikola I. Petrović Njegoš (rojen kot Nikola Mirkov Petrović), črnogorski kralj, * 7. oktober 1841, Njeguši, Črna gora, † 1. marec 1921, Cap d'Antibes, Francija.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Nikola I. Petrović Njegoš
Nikola Pašić
Nikola Pašić, srbski politik, * 19. december, 1845, Zaječar, Srbija, † 10. december, 1926, Beograd, Kraljevina SHS.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Nikola Pašić
Nikolaj Fjodorovič Preobraženski
Nikolaj Fjodorovič Preobraženski, rusko-slovenski jezikoslovec, filolog, kulturni in literarni zgodovinar, rusist, prevajalec, * 24. marec 1893, Nižni Novgorod, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 22. november 1970, Zadar, SFRJ (sedaj Hrvaška).
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Nikolaj Fjodorovič Preobraženski
Nogomet na Hrvaškem
Hrvaško nogometno igrišče Poljub. Nogomet je na Hrvaškem najbolj priljubljen šport v državi, vodi pa ga Hrvaška nogometna zveza.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Nogomet na Hrvaškem
Nouvi Zákon
Originalna izdaja Nouvega Zákona v razstavi knjižnice, Murska Sobota, 2009. Nouvi Zákon (Novi Testament, Novi Zakon), je prevod Nove zaveze v prekmurščino.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Nouvi Zákon
Novak Novak
Novak Novak(ović), srbski pisatelj, humorist, novinar in filmski ter TV-scenarist, * 3. februar 1928, Kruševac, Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, † 6. april 1995, Beograd.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Novak Novak
Novi čas (glasilo)
Novi čas je bilo glasilo krščanskosocialnega delavstva, ki je izhajal od leta 1921 do 1922.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Novi čas (glasilo)
Občina Šenčur
Občina Šenčur je ena od občin v Republiki Sloveniji z okoli 8.800 prebivalci.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Občina Šenčur
Občina Mirna Peč
Občina Mirna Peč je ena od občin v Republiki Sloveniji.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Občina Mirna Peč
Občina Preddvor
Občina Preddvor je ena od občin v Republiki Sloveniji.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Občina Preddvor
Občina Radovljica
Občina Radovljica je ena od občin v Republiki Sloveniji z 19.000 prebivalci in središčem v Radovljici.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Občina Radovljica
Občina Rogaška Slatina
Občina Rogaška Slatina je ena od občin v Republiki Sloveniji s središčem v Rogaški Slatini, mestu, ki šteje malo manj kot polovico prebivalstva občine.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Občina Rogaška Slatina
Oblast (upravna enota)
Oblást (iz ruščine), ustrezen slovenski prevod bi bil regija (vobłaść,, oblast,,,, oblast,, oblasť,,, oblast,, oblasť), je večja upravna enota v Rusiji, Bolgariji in nekaterih republikah nekdanje Sovjetske zveze: Belorusiji, Kazahstanu, Kirgizistanu, Tadžikistanu, Ukrajini in Uzbekistanu.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Oblast (upravna enota)
Obznana
Obznana (slovensko razglas) je zakon vlade Kraljevine SHS, sprejet v noči z 29.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Obznana
Ogrska
Kraljevina Ogrska (ali Ungarie) je bila monarhija v Srednji Evropi, ki je obstajala od srednjega veka do sredine 20.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Ogrska
Oris Slovenije
Zastava Slovenije Grb Slovenije Ta stran prikazuje tako oris kot pregled in aktualen vodič po Sloveniji: Slovenija - suverena država na jugu Srednje Evrope, ki na zahodu meji z Italijo, na jugozahodu z Jadranskim morjem, na jugu in vzhodu s Hrvaško, na severovzhodu z Madžarsko, na severu pa z Avstrijo.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Oris Slovenije
Orjuna
Člani Orjune v Celju Orjuna (kratica za Organizacija jugoslavenskih nacionalista oziroma slovensko Organizacija jugoslovanskih nacionalistov) je bila politična organizacija v Jugoslaviji oziroma Kraljevini SHS v 20.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Orjuna
Otmar Langerholc
Otmar Langerholc, slovenski brigadni general, * 11. oktober 1885, Celje, † 14. september 1970, Beograd.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Otmar Langerholc
Otokar Rybář
Otokar Rybář, slovenski politik in diplomat češkega rodu, * 12. september 1865, Postojna, Avstrijsko cesarstvo, † 12. januar 1927, Beograd, Kraljevina SHS.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Otokar Rybář
Pariška mirovna konferenca (1919)
Nemški minister Johannes Bell je prikazan med podpisovanjem mirovnih pogodb 28. junija 1919 v Versialievi palači. Pariška mirovna konferenca je potekala po koncu prve svetovne vojne januarja 1919 v Versajski palači pri Parizu.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Pariška mirovna konferenca (1919)
Pavle Blaznik
Pavle Blaznik, slovenski zgodovinar, * 28. junij 1903, Škofja Loka, † 13. junij 1984, Ljubljana.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Pavle Blaznik
Pećka patriarhija
| Kosovo | width.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Pećka patriarhija
Perast
Perast (črnogorska cirilica: Пераст) je staro mesto v Kotorskem zalivu v Črni gori.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Perast
Podgorica
Pódgorica (črnogorska in srbska cirilica Подгорица) je glavno in največje mesto Črne gore z okoli 200.000 prebivalci.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Podgorica
Poitalijančevanje
Fašistični plakat iz Vodnjana. Dobesedni prevod: Skvadristično poveljstvo – Vodnjan POZOR Najstrožje je prepovedano, da se v javnih lokalih in na cestah Vodnjana prepeva ali govori v slovanskem jeziku. Tudi v prodajalnah vseh vrst mora že enkrat biti v rabi SAMO ITALIJANSKI JEZIK Mi skvadristi bomo na prepričljiv način skrbeli, da se bo ta ukaz izpolnjeval.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Poitalijančevanje
Policist
Prometni policist. Policíst (ž. policístka) je pooblaščeni pripadnik enot policije.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Policist
Politični zaporniki v Jugoslaviji
Politični zaporniki v Jugoslaviji so bili zaprti v koncentracijskih taboriščih predvsem po letu 1945, zaradi upiranja in nasprotovanja takratni komunistični oblasti Socialistične Federativne Republike Jugoslavije, sovjetskega občudovanja ter prizadevanj za regionalno avtonomijo ali neodvisnost.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Politični zaporniki v Jugoslaviji
Politika Hrvaške
Hrvaški parlament Hrvaško politiko opredeljuje parlamentarni, reprezentativni demokratični republiški okvir, kjer je hrvaški premier vodja vlade v večstrankarskem sistemu.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Politika Hrvaške
Politika Srbije
Dom državnega zbora Politiko Srbije opredeljuje enotni parlamentarni okvir, ki ga določa ustava Republike Srbije, v kateri je predsednik, trenutno Aleksandar Vučić, vodja države, medtem ko je predsednica vlade, trenutno Ana Brnabić, vodja vlade.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Politika Srbije
Porabski Slovenci
Bálint Bellosics: Slovenske hiše v 19. stoletju na Madžarskem Verici-Ritkarovci - ta tip naselij je značilen v Porabju. Porabski Slovenci je naziv za pripadnike slovenske manjšine, ki žive v vaseh južno od Monoštra na ozemlju današnje Madžarske, ki je znano tudi pod nazivom Slovensko Porabje.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Porabski Slovenci
Predsednik Vlade Republike Slovenije
Predsednik Vlade Republike Slovenije je politični vodja Vlade Republike Slovenije, ki ga predlaga predsednik Republike Slovenije (na podlagi rezultatov državnozborskih volitev) in ga potrdi Državni zbor Republike Slovenije ter je po Zakonu o Vladi RS vodja Vlade Republike Slovenije.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Predsednik Vlade Republike Slovenije
Predvojni komunist
Oznaka predvojni komunist se uporablja za člane komunistične stranke (partije) Jugoslavije, ki so v stranki delovali že pred začetkom druge svetovne vojne, pred 6. aprilom 1941.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Predvojni komunist
Prekmurje
Dolencih. Prekmurje (prekmurskoPrekmürje, Prekmörje) je nižinska pokrajina na skrajnem severovzhodnem delu Slovenije, ob meji z Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško, na levem bregu reke Mure, po kateri je tudi dobila ime.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Prekmurje
Primorska
Primorska narečna skupina 1 – Šavrinsko narečje Vir: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša Primórska (tudi Slovensko primorje in primorska Slovenija) je zahodni del slovenskega naselitvenega prostora.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Primorska
Prva slovenska Narodna vlada
Razglas Narodne vlade SHS Prva slovenska Narodna vlada je bila ustanovljena 31.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Prva slovenska Narodna vlada
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna na Slovenskem
Med prvo svetovno vojno je bila vsa današnja Slovenija del Avstro-Ogrske, ki je bila ves čas (1914-1918) udeleženka vojne na strani centralnih sil.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Prva svetovna vojna na Slovenskem
Rajko Sedej
Rajko Sedej, slovenski stomatolog, * 1. januar 1927 Vrbljene, Ljubljanska oblast, Kraljevina SHS, † september 2019 Bil je redni profesor stomatološke protetike na Odseku za dentalno medicino Medicinske fakultete v Ljubljani.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Rajko Sedej
Rapalska pogodba
Rapalska mejaOzemlje današnje Republike Slovenije leta 1920: svetlo rožnata - Italija, rožnata - Kraljevina SHS, zelena - Prekmurje, dodeljeno Kraljevini SHS leta 1919 Rapalska pogodba je bila mirovna pogodba, ki sta jo 12. novembra 1920 v Rapallu podpisali Kraljevina SHS in Kraljevina Italija.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Rapalska pogodba
Rastko Poljšak
Rastko Poljšak, slovenski telovadec, * 1. februar 1899, Ljubljana, † 22. oktober 1994, Ljubljana.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Rastko Poljšak
Razkrižje
Razkrižje (prekmursko in) je obmejno pomursko naselje, središče občine Razkrižje.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Razkrižje
Rdeči križ Slovenije
Rdeči križ slovenije - zveza združenj (RKS) je slovenska humanitarna organizacija, ustanovljena leta 1944.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Rdeči križ Slovenije
Reška država
Ozemlje reške države Reška država (tudi Država Reka, hr. Slobodna Država Rijeka, it. Stato libero di Fiume) je bila samostojna državna enota, ki jo je v letih 1920–1924 sestavljalo mesto Reka z najbližjo okolico.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Reška država
Reški legionarji
Reški legionarji, italijanski vojaški prostovoljci, ki so se 1919-1920 bojevali na Reki za njeno priključitev k Italiji.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Reški legionarji
Reka, Hrvaška
Réka (madžarsko Fiume, lokalno čakavsko Reka/Rika; arhaično nemško Sankt Veit am (P)Flaum/Fluß) je tretje največje mesto na Hrvaškem (za Zagrebom in Splitom) in največje pristanišče v državi.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Reka, Hrvaška
Rječina
Rječina (italijansko Fiumara) je reka v Hrvaškem primorju, dolga 18,7 kilometra.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Rječina
Rogaška Slatina
Rogaška Slatina je mesto v Sloveniji z okoli 5000 prebivalci in središče istoimenske občine, ki leži na severovzhodu Zgornjesotelskega gričevja ob jugovzhodni meji Slovenije, pod obronki Boča.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Rogaška Slatina
Rudnik Trepča
Rudniki Trepča (albansko Miniera e Trepçës, srbsko Рудник Трепча / Rudnik Trepča) so velik industrijski kompleks na Kosovu, ki je 9 km severovzhodno od Kosovske Mitrovice.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Rudnik Trepča
Rudolf Fizir
Rudolf Fizir, hrvaški letalski konstruktor, * 13. januar 1891, Ludbreg, † 11. november 1960, Zagreb Velja za enega pionirjev letalstva na Hrvaškem, znan je bil predvsem po šolskih vojaških letalih.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Rudolf Fizir
Rudolf Francl
Rudolf Francl, slovenski operni pevec tenorist, * 12. april 1920, Ljubljana, Kraljevina SHS, † 15. junij 2009, Ljubljana, Slovenija.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Rudolf Francl
Rudolf Friderik Knapič
Rudolf Friderik Knapič (tudi Rodolfo Friderico Knapic), krajše R. F. Knapič, prevajalec, urednik in profesor germanske filologije, * 1. april 1890, Sv. Anton nad Rajhenburgom, (danes Gorenji Leskovec pri Brestanici ob Savi), Slovenija, † 7. marec 1963, Lizbona, Portugalska.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Rudolf Friderik Knapič
Rudolf Valdec
Rudolf Valdec, hrvaški kipar, * 8. marec 1872, Krapina, Avstro-Ogrska, † 1. februar 1929, Zagreb, Kraljevina SHS.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Rudolf Valdec
Rupnikova linija
Rupnikova linija ali Rupnikova črta je sistem utrdb, ki jih je začela graditi Kraljevina Jugoslavija na ozemlju zahodne Slovenije pred drugo svetovno vojno kot obrambo pred italijanskim napadom.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Rupnikova linija
Saša Dobrila
Saša Dobrila, slovenski ilustrator, ustvarjalec risanih stripov in režiser lutkovnih filmov, * 8. julij 1922, Ljubljana, Ljubljanska oblast, Kraljevina SHS † 10. junij 1992, Slivniško Pohorje, Slovenija.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Saša Dobrila
Sarajevo
Sarajevo (cirilica Сарајево) je največje in glavno mesto Bosne in Hercegovine.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Sarajevo
Savka Dabčević-Kučar
Savka Dabčević-Kučar, hrvaška političarka * 6. december 1923, Korčula, Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev † 6. avgust 2009 Zagreb, Hrvaška.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Savka Dabčević-Kučar
Sándor Mikola
Sándor Mikola (slovensko Aleksander Mikola) madžarski matematik, fizik, politik in iredentist slovenskega rodu, * 16. april 1871, Gornji Petrovci, Avstro-Ogrska (sedaj Slovenija), † 1. oktober 1945, Nagykanizsa, Madžarska.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Sándor Mikola
Schulverein
Schulverein ali uradno Deutscher Schulverein (Nemško šolsko društvo) je bila zasebna nemška šolska organizacija v Avstro-Ogrski.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Schulverein
Sebastian Kurz
Sebastian Kurz, avstrijski bivši politik in bivši kancler, menedžer, * 27. avgust 1986, Dunaj, Avstrija.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Sebastian Kurz
Senžermenska mirovna pogodba (1919)
Senžermensko mirovno pogodbo (tudi senžermenski mir) so 10. septembra 1919, po razpustitvi Avstro-Ogrske, podpisali Avstrija in predstavniki antante v kraju Saint-Germain-en-Laye.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Senžermenska mirovna pogodba (1919)
Sevreška mirovna pogodba
Sevreška mirovna pogodba je mednarodna pogodba, ki so jo dne 10. avgusta 1920 v francoskem mestu Sèvres podpisale premagana Osmanska država na eni in predstavniki antante na drugi strani.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Sevreška mirovna pogodba
Seznam avstrijskih vladarjev
Seznam avstrijskih vladarjev vsebuje seznam vladarjev na področju današnje Avstrije - večinoma tudi na področju današnje Slovenije in širje - od visokega srednjega veka pa do konca Prve svetovne vojne.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Seznam avstrijskih vladarjev
Seznam častnih občanov Mestne občine Kranj
Seznam častnih občanov Mestne občine Kranj (MOK) je seznam ljudi, ki jim je občina Kranj kadarkoli podelila naziv častnega meščana.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Seznam častnih občanov Mestne občine Kranj
Seznam častnih občanov Občine Kamnik
Seznam častnih občanov občine Kamnik V Kraljevini SHS in Kraljevini Jugoslaviji so postali častni kamniški občani.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Seznam častnih občanov Občine Kamnik
Seznam županov občin v Sloveniji
Seznam županov občin v Sloveniji je krovni seznam.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Seznam županov občin v Sloveniji
Seznam kratic
Seznam kratic z razlago imena.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Seznam kratic
Seznam osebnosti iz Občine Beltinci
Seznam osebnosti iz Občine Beltinci vsebuje osebnosti, ki so se tu rodile, delovale ali umrle.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Seznam osebnosti iz Občine Beltinci
Seznam poslancev Narodne skupščine Kraljevine SHS, izvoljenih leta 1920 v slovenskem delu Kraljevine SHS
Seznam poslancev zajema poslance, ki so bili 28. novembra 1920 izvoljeni v Ustavodajno skupščino Kraljevine SHS.
Seznam poslancev Narodne skupščine Kraljevine SHS, izvoljenih leta 1923 v Ljubljanski in Mariborski oblasti
Seznam slovenskih poslancev zajema poslance, ki so bili 18. marca 1923 izvoljeni v Narodno skupščino Kraljevine SHS.
Seznam poslancev Narodne skupščine Kraljevine SHS, izvoljenih leta 1925 v Ljubljanski in Mariborski oblasti
Seznam slovenskih poslancev zajema poslance, ki so bili 8. februarja 1925 izvoljeni v Narodno skupščino Kraljevine SHS.
Seznam poslancev Narodne skupščine Kraljevine SHS, izvoljenih leta 1927 v Ljubljanski in Mariborski oblasti
Seznam slovenskih poslancev zajema poslance, ki so bili 11.septembra 1927 izvoljeni v Narodno skupščino Kraljevine SHS.
Seznam propadlih držav
Seznam držav, ki ne obstajajo več (so propadle, razpadle...).
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Seznam propadlih držav
Seznam srbskih vladarjev
Srbski grb. Seznam srbskih vladarjev zajema srbske vladarje (župane, kneze, despote, kralje in carje), urejene po državah, v katerih so vladali.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Seznam srbskih vladarjev
SHS
SHS je lahko.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in SHS
Skader
Skader (albansko: Shkodër ali Shkodra; črnogorsko/srbohrvaško Skadar), mesto ob Skadrskem jezeru v severozahodni Albaniji, glavno mesto Skadrskega okrožja.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Skader
Skopje
Skopje je glavno mesto republike Severne Makedonije.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Skopje
Slavko Hočevar
Slavko Hočevar, slovenski kipar, likovni pedagog in oblikovalec lutk, * 12. junij 1927, Dule, Kraljevina SHS, † 24. november 1996, Ljubljana, Slovenija.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Slavko Hočevar
Slavko Jelinčič
Slavko Jelinčič, uradnik in tigrovec, * 25. januar 1906, Podmelec, † 28. november 1981, Podkoren.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Slavko Jelinčič
Slovenci in 1. svetovna vojna
Slovenci in 1.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Slovenci in 1. svetovna vojna
Slovenija
Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Slovenija
Slovenska krajina (Ogrska)
Slovenska krajina (madžarsko: Vendvidék, Szlovenszka krajina, Szlovén krajina; tudi Slovenska okroglina) je bilo poimenovanje slovensko govorečega območja Železne in Zalske županije v Kraljevini Ogrski do podpisa trianonske pogodbe 4.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Slovenska krajina (Ogrska)
Slovenska skupnost v Italiji
Slovenska skupnost v Italiji je skupnost –100.000 v Italiji živečih avtohtonih prebivalcev slovenskega rodu.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Slovenska skupnost v Italiji
Sotla
Sotla je reka v vzhodni Sloveniji, mejna reka med Republikama Slovenijo in Hrvaško, levi pritok Save.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Sotla
Srbija
Republika Srbija je celinska država, ki leži na Balkanskem polotoku, v jugovzhodni in deloma v srednji Evropi (Panonska nižina).
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Srbija
Srečko Šorli
Srečko Šorli, čevljarski mojster, trgovec, član organizacije TIGR in publicist, * 11. januar 1899, Tolmin, † 10. julij 1982, Baško sedlo.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Srečko Šorli
Srednja Evropa
Srednja Evropa je območje Evrope med zahodno in vzhodno Evropo, ki temelji na skupni zgodovinski, družbeni in kulturni identiteti.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Srednja Evropa
Stane Žilič
Stane Žilič, slovenski telovadec, * 1897, Trbovlje, † 1980.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Stane Žilič
Stane Bervar
Stane Bervar, slovenski smučarski tekač, * 30. december 1905, Ljubljana, † oktober 1987, Ljubljana.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Stane Bervar
Stane Derganc
Stane Derganc - "Ata", slovenski telovadec, * 23. april 1893, Ljubljana, † 9. avgust 1981, Ankaran.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Stane Derganc
Stane Hlastan
Stane Hlastan, slovenski telovadec, * 1897, Trbovlje, † 15. december 1980.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Stane Hlastan
Stane Potočar
Stane Potočar - Lazar, slovenski general, partizan in narodni heroj, * 27. april 1919, Mirna Peč, Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev † 5. december 1997, Ljubljana, Slovenija.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Stane Potočar
Stanislav Bevk
Stanislav Bevk (tudi Stanislav Beuk), slovenski biolog, poljudnoznanstveni pisec in šolnik, * 2. maj 1875, Šentvid pri Lukovici, † 29. februar 1956, Ljubljana.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Stanislav Bevk
Stanko Bloudek
Stanko Bloudek, slovenski letalski konstruktor, športnik, načrtovalec športnih objektov, * 11. februar 1890, Idrija, † 26. november 1959, Ljubljana.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Stanko Bloudek
Stanko Kovačič
Stanko Kovačič, slovenski inženir kemije, kmetijski in gospodarski strokovnjak, * 5. maj 1898, Trst, † 24. julij 1977, Ankaran.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Stanko Kovačič
Stanko Perpar
Stanko Perpar, slovenski atlet, * 25. januar 1899, Planina pri Rakeku, Kranjska, Avstro-Ogrska, † 5. april 1966, Logatec, SR Slovenija, SFRJ.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Stanko Perpar
Stanko Tavčar
Stanko Tavčar, slovenski nogometaš in zdravnik, * 2. februar 1898, Dobrova, † 11. junij 1945, Ljubljana.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Stanko Tavčar
Stjepan Radić
Stjepan Radić, hrvaški politik, * 11. junij 1871, Desno Trebarjevo pri Sisku, † 8. avgust 1928, Zagreb.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Stjepan Radić
Stopno, Makole
Stopno je naselje v Občini Makole, na severovzhodu Slovenije.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Stopno, Makole
Strumica
Strumica je mesto na jugovzhodu Severne Makedonije z okoli 36.000 prebivalci.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Strumica
Sušak, Reka
Pogled na zahodni del Sušaka Sušak je nekdanje samostojno mesto in dandanašnji del mesta Reke na Hrvaškem, ki leži vzhodno od reke Rječine.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Sušak, Reka
Subotica
Subotica (izvirno Суботица; Szabadka) je mesto v Srbiji, ki je središče istoimenske občine; slednja pa je del Severnobačkega upravnega okraja.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Subotica
Sveti Jernej nad Muto
Sveti Jernej nad Muto, pogosto zapisano okrajšano kot Sv.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Sveti Jernej nad Muto
Svetozar Ritig
Svetozar Ritig (tudi Rittig), hrvaški teolog, rimskokatoliški duhovnik, zgodovinar in politik, * 6. april 1873, Slavonski Brod, † 21. julij 1961, Zagreb.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Svetozar Ritig
Tatomir Anđelić
Tatomir P. Anđelić, srbski matematik, * 11. november 1903, zaselek Bukovac, Bečanj, Srbija, † 7. avgust 1993, Beograd, ZR Jugoslavija.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Tatomir Anđelić
Tehniška srednja šola, Ljubljana
Tehniška srednja šola (kratica TSŠ) je bila šola na Aškerčevi 1 v Ljubljani, ki je pod različnimi imeni delovala od leta 1920 do okoli 2000.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Tehniška srednja šola, Ljubljana
Teodora Zichy
Teodora Zichy (Zichy Teodóra /izg: Ziči Teodora/; Božidara Ziči, Božidara Zičijeva a med ljudstvom znana kot Fodora), madžarska rimskokatoliška plemkinja, mistikinja, teologinja, prostovoljka ter dobrodelnica; * 12. januar 1886, Beltinci (Avstro-Ogrska, danes Slovenija), † 3.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Teodora Zichy
Tone Ferenc
Tone Ferenc, slovenski zgodovinar, * 6. december 1927, Veržej, † 25. oktober 2003, Ljubljana.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Tone Ferenc
Tone Koprivnikar
Tone Koprivnikar, slovenski partizan, politični komisar, politik, direktor.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Tone Koprivnikar
Toussaint Hočevar
Toussaint Hočevar (amerikanizirano Hocevar), slovensko-ameriški ekonomist in zgodovinar, * 25. junij 1927, Ljubljana, † 21. april 1987, New Orleans, Louisiana, ZDA.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Toussaint Hočevar
Trdkova
Trdkova je razloženo naselje v Občini Kuzma.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Trdkova
Trianonska mirovna pogodba
Ozemlje Madžarske po 4. juniju. Trianonska mirovna pogodba je bila sklenjena po koncu I. svetovne vojne med antantnimi silami in njihovimi zaveznicami na eni strani in Madžarsko, kot naslednico Avstro-Ogrske, oz.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Trianonska mirovna pogodba
Valentin Konavli
Valentin Konavli, slovenski politični delavec, * 16. julij 1885, Pevma, Avstro-Ogrska, † 4. januar 1929, Celje, Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Valentin Konavli
Velika Polana
Velika Polana (madžarsko Nagypalina, prekmursko Velka Polana, ali Völka Polana) je naselje v Občini Velika Polana.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Velika Polana
Venceslava Jordanova
Venceslava Jordanova (prvotni priimek Leskovec; Венцеслава Йорданова), slovenska prevajalka, * 20. september 1923, Ljubljana, Kraljevina SHS, † 12. junij 1992, Sofija, Bolgarija.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Venceslava Jordanova
Vera Aceva
Vera Aceva-Dosta, makedonska komunistka, politična komisarka, prvoborka, partizanka, političarka in narodni heroj, * 24. september 1919, Kraljevina SHS, † 10. november 2006, Skopje, Makedonija.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Vera Aceva
Verigar
Verigar je serija znamk, ki so bile izdane in dane v poštni promet kmalu po razpadu Avstro-Ogrske in veljajo za prve jugoslovanske oz.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Verigar
Versajska mirovna pogodba
''Vidoeposnetek podpisa Versajske pogodbe'' Versajska mirovna pogodba je ena od pogodb, s katerimi se je formalno končala prva svetovna vojna.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Versajska mirovna pogodba
Vidov dan
Vidov dan ali dan svetega Vida je praznik, ki ga pravoslavna cerkev praznuje 28. junija.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Vidov dan
Vidovdanska ustava
Vidovdanska ustava je bila ustava Kraljevine SHS, ki jo je ustavodajna skupščina sprejela 28. junija 1921 (na Vidov dan).
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Vidovdanska ustava
Viktor Gostiša
Viktor Gostiša, slovenski rudarski inženir, * 28. september 1883, Idrija, † 27. marec 1952, Ljubljana.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Viktor Gostiša
Viljem Treo
Viljem Treo, slovenski gradbenik in podjetnik, * 2. avgust 1845, Ljubljana, Avstrijsko cesarstvo, † 9. avgust 1926, Ljubljana, Kraljevina SHS.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Viljem Treo
Vinko Megla
Vinko Megla, slovenski komunist in narodni heroj, * 13. januar 1922, Sveti Tomaž, Kraljevina SHS, † 27. januar 1942, Mala vas.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Vinko Megla
Vinko Trinkaus
Vinko Trinkaus, slovenski pisatelj, dramatik, novinar in urednik, * 10. oktober 1927, Gabrijele, Kraljevina SHS, † 2010.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Vinko Trinkaus
Vis
Vis (italijansko: Lissa, latinsko: Issa) je srednjedalmatinski otok v Srednjem Jadranu.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Vis
Vlada Republike Hrvaške
Hrvaški parlament, sedež hrvaške vlade Vlada Republike Hrvaške (hrvaško: Vlada Republike Hrvatske) je glavna izvršna veja oblasti na Hrvaškem.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Vlada Republike Hrvaške
Vladimir Devidé
Vladimir Devidé, hrvaški matematik, japonolog in književnik, * 3. maj 1925, Zagreb, Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev (sedaj Hrvaška), † 22. avgust 2010, Zagreb.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Vladimir Devidé
Vladimir Kogoj
Vladimir Kogoj (partizansko ime Mišo) slovenski častnik, generalmajor jugoslovanske ljudske armade, * 12. januar 1923, Klavže, † 2005.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Vladimir Kogoj
Vladimir Martelanc (publicist)
Vladimir Martelanc, italijanski politik in publicist slovenskega rodu, * 8. maj 1905, Trst, Avstro-Ogrska, † 11. april 1944, Koncentracijsko taborišče Natzweiler-Struthof, Francija.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Vladimir Martelanc (publicist)
Vladimir Ražem
Vladimir Ražem, slovenski pomorščak in ljubiteljski slikar, * 5. junij 1908, Opčine, † (?).
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Vladimir Ražem
Vladimir Rybář
Vladimir Rybář, slovenski pravnik in diplomat, * 17. november 1894, Sežana, † 14. november 1946, Oslo.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Vladimir Rybář
Vojne v nekdanji Jugoslaviji
Vojne v nekdanji Jugoslaviji so vse vojne, ki so se zgodile na ozemlju bivše SFRJ od leta 1991 do 2001.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Vojne v nekdanji Jugoslaviji
Vojvoda (vojaški čin)
heraldiki Vojvoda (latinsko belli dux) je izraz slovanskega porekla, s katerim so prvotno naslavljali vojaškega poveljnika.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Vojvoda (vojaški čin)
Walter Markov
Walter Markov, nemški zgodovinar, * 5. oktober 1909, Gradec (tedaj Avstro-Ogrska), † 3. julij 1993, Summt am See, Nemčija.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Walter Markov
Zasavje
Pet zasavskih občin Zasavje je geografska in statistična regija v osrednji Sloveniji, ki obsega hribovit svet ob reki Savi med Ljubljansko kotlino in Panonsko nižino v Posavskem hribovju.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Zasavje
Združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom po prvi svetovni vojni
Murski Soboti 18. avgusta 1929 Združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom po prvi svetovni vojni ali Priključitev Prekmurja matičnemu narodu je slovenski praznik, ki ga praznujemo na 17. avgust, dan, ko je Prekmurje po določilih Pariške mirovne konference pripadlo Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, s tem pa so bili prekmurski Slovenci po stoletjih madžarske oblasti znova združeni z matičnim narodom.
Zgodovina biologije
Zgodovina biologije obravnava potek raziskovanja življenja, ki se je začel že ob začetkih človeške vrste in traja še danes, ko doživljamo razcvet bioloških panog.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Zgodovina biologije
Zgodovina Bosne in Hercegovine
Reliefni zemljevid današnje Bosne in Hercegovine Bosna in Hercegovina, včasih imenovana preprosto kot Bosna, je država v jugovzhodni Evropi na Balkanskem polotoku.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Zgodovina Bosne in Hercegovine
Zgodovina carinske službe na Slovenskem
Carinska služba na Slovenskem se prvič pojavi v času Rimljanov, kasneje pa v oživi s pojavom novega veka.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Zgodovina carinske službe na Slovenskem
Zgodovina davčne službe na Slovenskem
Upodobitev plačevanja davkov v rimskih časih (podoba je iz Metza) Zgodovina davčne službe na Slovenskem je zgodovina razvoja in delovanja davčne službe na Slovenskem od časov Rimljanov, do njene oživitve v zrelem srednjem veku in razvojem v novem veku.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Zgodovina davčne službe na Slovenskem
Zgodovina društev na Slovenskem
O obstoju družb, društev in združenj na Slovenskem pričajo že dokumentarni zapisi iz 14. stoletja, ki omenjajo delovanje cerkvenih bratovščin, ki so nastale v zvezi z opravljanem verskih obredov.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Zgodovina društev na Slovenskem
Zgodovina Severne Makedonije
Severne Makedonije Zgodovina Severne Makedonije zajema zgodovino ozemlja sodobne države Severne Makedonije.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Zgodovina Severne Makedonije
Zgodovina Slovenije
Petra Kozlerja iz leta 1853 Zgodovina Slovenije je zgodovina vseh prebivalcev na ozemlju današnje Republike Slovenije in v njeni neposredni soseščini od prazgodovine do danes.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Zgodovina Slovenije
Zgodovina Slovenije od leta 1918 do leta 1945
Zgodovina Slovenije od leta 1918 do leta 1945 je obdobje v zgodovini, v katerem je Slovenija prvič dobila samostojno vojsko in svojo prvo Narodno vlado.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Zgodovina Slovenije od leta 1918 do leta 1945
Zgodovina slovenskega skavtstva
Zgodovina slovenskega skavtstva opisuje zgodovino skavtskih organizacij na slovenskem ozemlju, ki so se tokom zgodovine razvijale in spreminjale.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Zgodovina slovenskega skavtstva
Zgodovina Srbije
Reliefni zemljevid današnje Srbije Zgodovina Srbije zajema zgodovinski razvoj Srbije in njenih predhodnic, od starejše kamene dobe do današnjega stanja, pa tudi srbskega naroda in območij, ki so jim zgodovinsko vladali.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Zgodovina Srbije
Zveza kmetijcev
Zveza kmetijcev (tudi: Zemljoradniška stranka) je bila politična stranka, ki se je konstituirala v letih 1919–1920 v Kraljevini SHS.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Zveza kmetijcev
Zveza komunistov Jugoslavije
Zveza komunistov Jugoslavije (kratica ZKJ; srbohrvaško Savez komunista Jugoslavije - SKJ/Савез комуниста Југославије - CKJ; makedonsko Сојуз на комунистите на Југославија - СКЈ) je bila družbenopolitična organizacija, ki je nastala novembra 1952 s preimenovanjem dotedanje Komunistične partije Jugoslavije, ki je nastala leta 1919.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Zveza komunistov Jugoslavije
1. december
1.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in 1. december
1. julij
1.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in 1. julij
12. avgust
12.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in 12. avgust
12. februar
12.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in 12. februar
13. marec
13.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in 13. marec
16. avgust
16.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in 16. avgust
1918
1918 (MCMXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in 1918
1919
1919 (MCMXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in 1919
1920
1920 (MCMXX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in 1920
1921
1921 (MCMXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in 1921
1928
1928 (MCMXXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in 1928
1929
1929 (MCMXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in 1929
2. avgust
2.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in 2. avgust
20. december
20.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in 20. december
20. november
20.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in 20. november
20. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 17. stoletje | 18. stoletje | 19. stoletje | 20.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in 20. stoletje
27. januar
27.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in 27. januar
28. junij
28.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in 28. junij
3. oktober
3.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in 3. oktober
30. december
30.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in 30. december
31. januar
31.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in 31. januar
4. junij
4.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in 4. junij
6. januar
6.
Poglej Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in 6. januar
Prav tako znan kot Kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev, Kraljevina SHS.
, Črna gora, Beli Manastir, Benito Mussolini, Benjamin Marušič, Beograd, Bihać, Blaga Aleksova, Bošnjaki, Božo Žarković, Bogo Grafenauer, Bogojinska resolucija, Boj za severno mejo, Bosna in Hercegovina, Branko Mamula, Branko Vukosavljević, Branko Zinauer, Carinska straža (Avstrija), Ciril Kotnik, Düševni list, Deželni zbor za Slovenijo, Demeter Kimovec, Dobrica Ćosić, Dohodarstvena pristojbina, Drago Bajc (pesnik), Drago Dolinšek, Dragoljub Petrović, Dragoslav Petrović, Dragutin Đorđević (general), Dravograd, Država Slovencev, Hrvatov in Srbov, Državno prvenstvo Jugoslavije v cestni dirki, Dušan Breznik, Dušan Kermavner, Dušan Rybář, Dušan Senčar, Dušan Veble, Dušan Zinaja, Edvard Martinuzzi (starejši), Eleonora Jenko Groyer, Evangeličanska cerkev Primoža Trubarja, Ljubljana, Fanny Susan Copeland, Ferdo Gradišnik, Filip Supančič, Finančna kontrola (SHS/Jugoslavija), FN Browning M1910, Fran Bonač, Fran Fink, Fran Jaklič, Fran Kovačič, Fran Kovča, Fran Zwitter, Franc Cijan, Franc Gorkič, Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški, Franc Kos (zgodovinar), Franc Stegenšek, France Jerman, France Kremžar, Francoska tujska legija, Franja Tavčar, Franjo Malgaj, Franjo Marušič, Franjo Tuđman, Franjo Vučer, Frank Bükvič, Gabrijel Jelovšek, Gospodarstvo Slovenije, Gottlieb Franz Schneiter, Gregor Žerjav, Gregor Čremošnik, Helena Sočič, Henrik Pfeifer, Hilarij Vodopivec, Hrvaška, Hrvaška kmečka stranka, Ignacij Voje, Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, Italija, Ivan Artač, Ivan Žolger, Ivan Čep, Ivan Baša, Ivan Cankar, Ivan Deržič, Ivan Kern, Ivan Krizostom Švegel, Ivan Martelanc (pravnik), Ivan Mercina (učitelj), Ivan Perne, Ivan Pucelj, Ivan Roškar, Ivan Rudolf (politik), Ivan Zafred, Janez Kmet (zdravnik), Janez Porenta, Janko Debelak, Janko Janša, Janko Orožen, Janko Pleterski, Janko Vukotić, János Pénzes, Joško Janša, Jože Bertoncelj (alpski smučar), Jože Juvan, Jožef Godina, Jožef Slobodnik, Josip Šolar, Josip Štrekelj, Josip Broz - Tito, Josip Gaberšček, Josip Hohnjec, Josip Kopač, Josip Kosmatin, Josip Pelikan, Josip Pertot (urednik), Josip Pogačnik (politik), Josip Primožič, Josip Sedej, Jud ali Žid, Jugoslavija, Jugoslavija med prvo in drugo svetovno vojno, Jugoslavija na olimpijskih igrah, Jugoslavija na Poletnih olimpijskih igrah 1920, Jugoslavija na Poletnih olimpijskih igrah 1924, Jugoslavija na Zimskih olimpijskih igrah 1928, Jugoslovanska kraljeva vojna mornarica, Jugoslovanska nogometna reprezentanca, Jugoslovansko kraljevo vojno letalstvo, Jula Molnar, Jurij Matej Trunk, Karadžordževiči, Karel Šavnik mlajši, Karel Širok, Karel Pečko, Karel Pollak, Karlo Štajner, Kastav, Kmečka zveza (zgodovinska), Kočevarji, Konjic, Konrad Janežič, Koroška železniška proga, Koroški plebiscit, Koroški Slovenci, Kosovo, Kosovska Mitrovica, Kraljevina Črna gora, Kraljevina Jugoslavija, Kraljevina Srbija (1882–1918), Kristina Gorišek Novaković, Kučnica, Kulturbund, Lado Kosta, Lambert Ehrlich, Lavantinska škofija, Lazar Mojsov, Leon Štukelj, Leon Rupnik, Leopold Žužek, Leskovica, Gorenja vas - Poljane, Libeliče, Lidija Sotlar, Ljubljana, Ljubljanski glasbeni konservatorij, Ljubomir Davidović, Lokalna samouprava, Lozanski sporazum, M24, Mačva, Makedonija (regija), Mala antanta, Manliherica M1895, Mariborska krvava nedelja, Marjan Koršič, Marko Koršič, Matija Randl, Mauser M24, Medžimurje, Mehmed Spaho, Menča Krničeva, Mestna država, Metodije Kotevski, Mihael Oswald, Miko Tripalo, Milan Kangrga, Milan Knežević, Milan Korun, Milankovićev koledar, Milivoje Antonijević, Miljenko Prohaska, Milka Mankoč, Milka Martelanc, Milko Brezigar, Milko Kos, Miloš Rybář, Miloš Rybář (bančnik), Milutin Milanković, Mira Stupica, Miran Rybář, Mirko Bulović (general), Mirko Koršič, Mirko Rajh, Miroslav Ambrožič, Miroslav Štumberger, Miroslav Krleža, Monarhija, Monošter, Mrkonjić Grad, Mujo Dizdar, Murska Sobota, Nadškofija Maribor, Nadvojvodina Avstrija, Narodna radikalna stranka, Narodni svet SHS, Neuilly-sur-Seine, Neulijska mirovna pogodba, Neum, Nexhmije Hoxha, Nikola I. Petrović Njegoš, Nikola Pašić, Nikolaj Fjodorovič Preobraženski, Nogomet na Hrvaškem, Nouvi Zákon, Novak Novak, Novi čas (glasilo), Občina Šenčur, Občina Mirna Peč, Občina Preddvor, Občina Radovljica, Občina Rogaška Slatina, Oblast (upravna enota), Obznana, Ogrska, Oris Slovenije, Orjuna, Otmar Langerholc, Otokar Rybář, Pariška mirovna konferenca (1919), Pavle Blaznik, Pećka patriarhija, Perast, Podgorica, Poitalijančevanje, Policist, Politični zaporniki v Jugoslaviji, Politika Hrvaške, Politika Srbije, Porabski Slovenci, Predsednik Vlade Republike Slovenije, Predvojni komunist, Prekmurje, Primorska, Prva slovenska Narodna vlada, Prva svetovna vojna, Prva svetovna vojna na Slovenskem, Rajko Sedej, Rapalska pogodba, Rastko Poljšak, Razkrižje, Rdeči križ Slovenije, Reška država, Reški legionarji, Reka, Hrvaška, Rječina, Rogaška Slatina, Rudnik Trepča, Rudolf Fizir, Rudolf Francl, Rudolf Friderik Knapič, Rudolf Valdec, Rupnikova linija, Saša Dobrila, Sarajevo, Savka Dabčević-Kučar, Sándor Mikola, Schulverein, Sebastian Kurz, Senžermenska mirovna pogodba (1919), Sevreška mirovna pogodba, Seznam avstrijskih vladarjev, Seznam častnih občanov Mestne občine Kranj, Seznam častnih občanov Občine Kamnik, Seznam županov občin v Sloveniji, Seznam kratic, Seznam osebnosti iz Občine Beltinci, Seznam poslancev Narodne skupščine Kraljevine SHS, izvoljenih leta 1920 v slovenskem delu Kraljevine SHS, Seznam poslancev Narodne skupščine Kraljevine SHS, izvoljenih leta 1923 v Ljubljanski in Mariborski oblasti, Seznam poslancev Narodne skupščine Kraljevine SHS, izvoljenih leta 1925 v Ljubljanski in Mariborski oblasti, Seznam poslancev Narodne skupščine Kraljevine SHS, izvoljenih leta 1927 v Ljubljanski in Mariborski oblasti, Seznam propadlih držav, Seznam srbskih vladarjev, SHS, Skader, Skopje, Slavko Hočevar, Slavko Jelinčič, Slovenci in 1. svetovna vojna, Slovenija, Slovenska krajina (Ogrska), Slovenska skupnost v Italiji, Sotla, Srbija, Srečko Šorli, Srednja Evropa, Stane Žilič, Stane Bervar, Stane Derganc, Stane Hlastan, Stane Potočar, Stanislav Bevk, Stanko Bloudek, Stanko Kovačič, Stanko Perpar, Stanko Tavčar, Stjepan Radić, Stopno, Makole, Strumica, Sušak, Reka, Subotica, Sveti Jernej nad Muto, Svetozar Ritig, Tatomir Anđelić, Tehniška srednja šola, Ljubljana, Teodora Zichy, Tone Ferenc, Tone Koprivnikar, Toussaint Hočevar, Trdkova, Trianonska mirovna pogodba, Valentin Konavli, Velika Polana, Venceslava Jordanova, Vera Aceva, Verigar, Versajska mirovna pogodba, Vidov dan, Vidovdanska ustava, Viktor Gostiša, Viljem Treo, Vinko Megla, Vinko Trinkaus, Vis, Vlada Republike Hrvaške, Vladimir Devidé, Vladimir Kogoj, Vladimir Martelanc (publicist), Vladimir Ražem, Vladimir Rybář, Vojne v nekdanji Jugoslaviji, Vojvoda (vojaški čin), Walter Markov, Zasavje, Združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom po prvi svetovni vojni, Zgodovina biologije, Zgodovina Bosne in Hercegovine, Zgodovina carinske službe na Slovenskem, Zgodovina davčne službe na Slovenskem, Zgodovina društev na Slovenskem, Zgodovina Severne Makedonije, Zgodovina Slovenije, Zgodovina Slovenije od leta 1918 do leta 1945, Zgodovina slovenskega skavtstva, Zgodovina Srbije, Zveza kmetijcev, Zveza komunistov Jugoslavije, 1. december, 1. julij, 12. avgust, 12. februar, 13. marec, 16. avgust, 1918, 1919, 1920, 1921, 1928, 1929, 2. avgust, 20. december, 20. november, 20. stoletje, 27. januar, 28. junij, 3. oktober, 30. december, 31. januar, 4. junij, 6. januar.