Odpri v Google MapsKazalo
51 odnosi: Aleksander I. Karadžordžević, Aprilska vojna, Atentat, Banjaluka, Banovina, Bela krajina, Beograd, Bliskovita vojna, Bože pravde, Cetinje, Dragiša Cvetković, Dravska banovina, Druga svetovna vojna, Dušan Simović, Dunaj, Egejsko morje, Federativna ljudska republika Jugoslavija, Grčija, Hrvaška kmečka stranka, Jugoslovanski dinar, Karadžordževiči, Karlovec, Kočevje, Kralj, Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, Lijepa naša domovino, Ljubljana, Marseille, Naprej zastava slave, Neodvisna država Hrvaška, Niš, Novi Sad, Pančevo, Pavel Karađorđević, Peter II. Karađorđević, Sarajevo, Savska banovina, Skopje, Solun, Split, Trojni pakt, Ustaši, Ustava, Varaždin, Vidovdanska ustava, Vladko Maček, Zagreb, 1921, 1934, 1941, ... Razširi indeks (1 več) »
- Bivše monarhije
- Propadle države
Aleksander I. Karadžordžević
Aleksander I. Karadžordžević, srbsko-jugoslovanski kralj, * 16. december 1888, Cetinje, † 9. oktober 1934, Marseille, Francija.
Poglej Kraljevina Jugoslavija in Aleksander I. Karadžordžević
Aprilska vojna
Napad na Jugoslavijo (znan tudi kot aprilska vojna) je bil kratkotrajni spopad oz.
Poglej Kraljevina Jugoslavija in Aprilska vojna
Atentat
Skica atentata na Franca Ferdinanda Atentát je vsakršno načrtovano dejanje, katerega končni cilj je usmrtitev/umor vidnejšega oz.
Poglej Kraljevina Jugoslavija in Atentat
Banjaluka
Gospodska ulica v središču Banjaluke. Banjaluka je z okoli 250.000 prebivalci drugo največje mesto v Bosni in Hercegovini.
Poglej Kraljevina Jugoslavija in Banjaluka
Banovina
Banovine Kraljevine Jugoslavije Banovina je bila od 1929 do 1941 v Kraljevini Jugoslaviji največja upravna enota.
Poglej Kraljevina Jugoslavija in Banovina
Bela krajina
Kolpo, v ozadju Gorjanci Bela krajina v Sloveniji Bela krajina je pokrajina v jugovzhodni Sloveniji.
Poglej Kraljevina Jugoslavija in Bela krajina
Beograd
Béograd (staroslovensko /idr. jezikih/ Belgrad, Beligrad) (44°49'14 severno, 20°27'44 vzhodno(WG), 116,75 m) je glavno mesto Srbije, v katerem živi okoli 1,3 milijone ljudi (samo mesto).
Poglej Kraljevina Jugoslavija in Beograd
Bliskovita vojna
Bliskovita vojna (nemško Blitzkrieg) je vojna, ki se zaradi napredka vojne tehnike hitro razvija na prostranem območju; nasprotje je pozicijska vojna.
Poglej Kraljevina Jugoslavija in Bliskovita vojna
Bože pravde
Partitura za mešani zbor Bože pravde (slovensko Bog pravice) je himna republike Srbije.
Poglej Kraljevina Jugoslavija in Bože pravde
Cetinje
Cetinje (cirilica: Цетиње, it.: Cettigne, gr. Κετίγνη, Ketígni) je mesto in občina na jugu Črne gore.
Poglej Kraljevina Jugoslavija in Cetinje
Dragiša Cvetković
Dragiša Cvetković, srbski politik, * 15. januar 1893, Niš, † 18. februar 1969, Pariz.
Poglej Kraljevina Jugoslavija in Dragiša Cvetković
Dravska banovina
Dravska banovina Drávska banovína je bila od leta 1929 do 1941 upravna enota na delu ozemlja današnje Slovenije.
Poglej Kraljevina Jugoslavija in Dravska banovina
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Poglej Kraljevina Jugoslavija in Druga svetovna vojna
Dušan Simović
Dušan Simović, srbski general, * 9. november 1882, Kragujevac, Srbija, † 26. avgust 1962, Beograd, Srbija.
Poglej Kraljevina Jugoslavija in Dušan Simović
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Poglej Kraljevina Jugoslavija in Dunaj
Egejsko morje
Egêjsko mórje (grško Αιγαίον Πέλαγος, turško Ege denizi) je do 400 km širok in do 600 km dolg zaliv Sredozemskega morja med Evropo in Azijo, ki ga na severu in zahodu omejuje Balkanski polotok, na vzhodu Mala Azija, na zahodu pa Peloponez.
Poglej Kraljevina Jugoslavija in Egejsko morje
Federativna ljudska republika Jugoslavija
Federativna ljudska republika Jugoslavija (FLRJ) je bil naziv za drugo Jugoslavijo med 29. novembrom 1945 in 7. aprilom 1963.
Poglej Kraljevina Jugoslavija in Federativna ljudska republika Jugoslavija
Grčija
Grčija (grško Ελλάδα, Elláda), uradno Helenska republika (grško Ελληνική Δημοκρατία, Elliniki Dimokratia), znana že od antičnih časov kot Helada (grško Ελλάς, Ellas), je država v jugovzhodni Evropi.
Poglej Kraljevina Jugoslavija in Grčija
Hrvaška kmečka stranka
Hrvaška kmečka stranka (hrv. Hrvatska seljačka stranka, HSS) je bila ustanovljena leta 1904 na pobudo bratov Antuna (1868-1919) in Stjepana Radića kot Hrvaška ljudska (ali narodna) kmečka stranka (Hrvatska narodna seljačka stranka) Njena aktivnost je na Hrvaškem naletela na širši odmev med kmečkim prebivalstvom in v malomeščanskih krogih.
Poglej Kraljevina Jugoslavija in Hrvaška kmečka stranka
Jugoslovanski dinar
Bankovci iz leta 1957 svetega Jurija Kovanca iz leta 1955 in 1963 - averz Kovanca iz leta 1955 in 1963 - reverz Bankovec za milijon dinarjev iz leta 1989 bilijonov dinarjev iz 1993 Jugoslovanski dinar (DIN, YUD) je bila valuta predvojne Kraljevine Jugoslavije, povojne Socialistične federativne republike Jugoslavije in Zvezne republike Jugoslavije.
Poglej Kraljevina Jugoslavija in Jugoslovanski dinar
Karadžordževiči
Rodbina Karadžordževič (srbska cirilica Карађорђевић, pl. Карађорђевићи, Karađorđevići) je srbska vladarska rodbina, ki jo je ustanovil Karađorđe Petrović (1867–1817) veliki vožd Srbije med prvo srbsko vstajo 1804–1813.
Poglej Kraljevina Jugoslavija in Karadžordževiči
Karlovec
Karlovec (ali Carlstadt) je mesto z nekaj več kot 40.000 prebivalci na Hrvaškem.
Poglej Kraljevina Jugoslavija in Karlovec
Kočevje
Kočevska gimnazija Kočevje (Gottschee;Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 6: Kranjsko. 1906. Vienna: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna, p. 36. Göttscheab ali Gətscheab v lokalnem kočevariškem narečju; Cocevie) je mesto v Sloveniji z dobrimi 8.000 prebivalci (skupaj z okoliškimi naselji, s katerimi tvori sklenjeno urbano poselitveno celoto, še najmanj 3000 več), središče istoimenske občine in upravne enote.
Poglej Kraljevina Jugoslavija in Kočevje
Kralj
Kralj (tudi v južnoslovanskih jezikih, v nem. König, v italijanščini Re, v francoščini Roi, v španščini in portugalščini Rei, v angleščini King, v češčini Král, v poljščini Król, v madžarščini Király) je vladarski naslov, pridobljen dedno ali z izvolitvijo.
Poglej Kraljevina Jugoslavija in Kralj
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev
dinarjev iz leta 1920 Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev (okrajšano SHS) je bila država, ki je nastala 1. decembra 1918 z združitvijo Države Slovencev, Hrvatov in Srbov ter Kraljevine Srbije.
Poglej Kraljevina Jugoslavija in Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev
Lijepa naša domovino
Spomenik hrvaški himni ob cesti Kumrovec–Klanjec 310px Lijepa naša domovino (kar pomeni Lepa naša domovina) ali krajše Lijepa naša je državna himna Republike Hrvaške.
Poglej Kraljevina Jugoslavija in Lijepa naša domovino
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Poglej Kraljevina Jugoslavija in Ljubljana
Marseille
Marseille, 1575 Marseille je glavno mesto in občina jugovzhodne francoske regije Provansa-Alpe-Azurna obala, prefektura departmaja Bouches-du-Rhône.
Poglej Kraljevina Jugoslavija in Marseille
Naprej zastava slave
Naprej zastava slave je bivša slovenska narodna himna in trenutna himna Slovenske vojske.
Poglej Kraljevina Jugoslavija in Naprej zastava slave
Neodvisna država Hrvaška
Neodvisna država Hrvaška (hrvaško Nezavisna Država Hrvatska; kratica NDH) je nekdanja marionetna država (kraljevina), ki je nastala na območju današnje Hrvaške in Bosne in Hercegovine po razpadu Kraljevine Jugoslavije.
Poglej Kraljevina Jugoslavija in Neodvisna država Hrvaška
Niš
Niš (srbsko Ниш) je z okoli 250.000 prebivalci (samo mesto okoli 200.000) tretje največje mesto v Srbiji za Beogradom in Novim Sadom.
Poglej Kraljevina Jugoslavija in Niš
Novi Sad
Novi Sad (v cirilici Нови Сад, madžarsko Újvidék, slovaško Nový Sad) je drugo največje mesto v Srbiji in glavno mesto Avtonomne pokrajine Vojvodine.
Poglej Kraljevina Jugoslavija in Novi Sad
Pančevo
Pančevo (izvirno Панчево, Pantschowa, Pancsova, Panciova) je mesto v Srbiji, ki je središče istoimenske občine; slednja pa je del Južno-banatskega upravnega okraja.
Poglej Kraljevina Jugoslavija in Pančevo
Pavel Karađorđević
Knez Pavel Karađorđević, regent Kraljevine Jugoslavije, * 27. april 1893, Sankt Peterburg, Rusija, † 14. september 1976, Pariz, Francija.
Poglej Kraljevina Jugoslavija in Pavel Karađorđević
Peter II. Karađorđević
Peter II.
Poglej Kraljevina Jugoslavija in Peter II. Karađorđević
Sarajevo
Sarajevo (cirilica Сарајево) je največje in glavno mesto Bosne in Hercegovine.
Poglej Kraljevina Jugoslavija in Sarajevo
Savska banovina
Savska banovina (1929-1939) Savska banovina je bila banovina (pokrajina, regija) Kraljevine Jugoslavije, ki je obstajala med leti od 1929 in 1939.
Poglej Kraljevina Jugoslavija in Savska banovina
Skopje
Skopje je glavno mesto republike Severne Makedonije.
Poglej Kraljevina Jugoslavija in Skopje
Solun
Solun ali Tesalonika (ali krajše) je drugo največje mesto v Grčiji, z nekaj več kot milijonom prebivalcev v svojem metropolitanskem območju in glavno mesto geografske regije Makedonija, upravne regije Osrednja Makedonija in decentralizirane uprave Makedonije in Trakije.
Poglej Kraljevina Jugoslavija in Solun
Split
Split (italijansko Spalato, latinsko Spalatum, grško Aspalathos), pogosto imenovan tudi Mesto pod Marjanom (hrvaško: Grad pod Marjanom) je največje in najpomembnejše mesto v Dalmaciji in z dobrimi 160.000 prebivalci (občina po podatkih popisa 2021, samo mesto-naselje okoli 150.000; 1991 še skoraj 200.000) drugo največje mesto na Hrvaškem ter glavno mesto Splitsko-dalmatinske županije, kakor tudi sedež rimskokatoliške Splitsko-makarske nadškofije in metropolije ter od 1974 tudi Univerze v Splitu.
Poglej Kraljevina Jugoslavija in Split
Trojni pakt
Trojni pakt je bil politični sporazum, ki so ga 27.
Poglej Kraljevina Jugoslavija in Trojni pakt
Ustaši
Zastava Ustašev Ustaši so bili Hrvati, ki so se bojevali proti vdoru Osmanov od 14.
Poglej Kraljevina Jugoslavija in Ustaši
Ustava
Ustava je najvišji splošni akt, s katerim država predpiše splošna načela in oblike svoje politične in družbene ureditve.
Poglej Kraljevina Jugoslavija in Ustava
Varaždin
Varaždin (nemško Warasdin, madžarsko Varasd, latinsko Varasdinum) je mesto na severu Hrvaške, 81 km severno od Zagreba.
Poglej Kraljevina Jugoslavija in Varaždin
Vidovdanska ustava
Vidovdanska ustava je bila ustava Kraljevine SHS, ki jo je ustavodajna skupščina sprejela 28. junija 1921 (na Vidov dan).
Poglej Kraljevina Jugoslavija in Vidovdanska ustava
Vladko Maček
Vladimir (Vladko) Maček, hrvaški pravnik, publicist in politik, * 1879, † 1964.
Poglej Kraljevina Jugoslavija in Vladko Maček
Zagreb
Zagreb je glavno in največje mesto Republike Hrvaške, ki kot prestolnica tvori posebno teritorialno upravnopolitično enoto, Mesto Zagreb s 770.000 prebivalci (popis iz leta 2021; po podatkih iz uradnr evidence 809.000); sámo naselje Zagreb jih ima 663.600 (686.000 leta 2011), je pa tudi upravno središče istoimenske županije, ki ne vsebuje upravnega območja mesta Zagreba, ga pa skoraj v celoti obkroža z izjemo dela meje na slemenu Medvednice na severu, kjer Zagreb meji s Krapinsko-zagorsko županijo.
Poglej Kraljevina Jugoslavija in Zagreb
1921
1921 (MCMXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Kraljevina Jugoslavija in 1921
1934
1934 (MCMXXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Kraljevina Jugoslavija in 1934
1941
1941 (MCMXLI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Kraljevina Jugoslavija in 1941
1945
1945 (MCMXLV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Kraljevina Jugoslavija in 1945
Glej tudi
Bivše monarhije
Propadle države
Prav tako znan kot Prva Jugoslavija.