Hitreje kot brskalnik!
50 odnosi: Aleksander I. Karadžordžević, Aleksander I. Obrenović, Aleksander Karađorđević, Avstro-Ogrska, Đorđe Petrović, Šumadija, Cetinje, Cirilica, Knez, Kralj, Kraljevina Jugoslavija, Kraljevina Srbija (1882–1918), Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, Miloš Obrenović, Obrenovići, Papež Klemen I., Pavel Karađorđević, Petar II. Petrović Njegoš, Peter I. Karađorđević, Peter II. Karađorđević, Prestolonaslednik, Princ, Prva srbska vstaja, Prva svetovna vojna, Regent, Ruski imperij, Slobodan Milošević, Sveti Mihael, Zveza komunistov Jugoslavije, 1762, 1804, 1806, 1813, 1817, 1842, 1844, 1858, 1885, 1888, 1893, 1903, 1914, 1918, 1921, 1923, 1934, 1941, 1945, 1970, 1976.
Aleksander I. Karadžordžević
Aleksander I. Karadžordžević, srbsko-jugoslovanski kralj, * 16. december 1888, Cetinje, † 9. oktober 1934, Marseille, Francija.
Novo!!: Karadžordževiči in Aleksander I. Karadžordžević · Poglej več »
Aleksander I. Obrenović
Aleksander I. ali Aleksander Obrenović, srbski kralj, * 14. avgust 1876, Beograd, Kraljevina Srbija, † 11. junij 1903, Beograd, Srbija.
Novo!!: Karadžordževiči in Aleksander I. Obrenović · Poglej več »
Aleksander Karađorđević
Aleksander Karađorđević (srbsko: Aleksandar Karađorđević) je bilo imen več oseb.
Novo!!: Karadžordževiči in Aleksander Karađorđević · Poglej več »
Avstro-Ogrska
Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.
Novo!!: Karadžordževiči in Avstro-Ogrska · Poglej več »
Đorđe Petrović
Đorđe Petrović, znan kot Karađorđe (Карађорђе, »Črni Jurij«), * 16. november (po julijanskem koledarju 3. november) 1768, Viševac, Osmansko cesarstvo (danes Srbija), † 26. julij (14. julij) 1817, Radovanjski lug, Osmansko cesarstvo (danes Srbija).
Novo!!: Karadžordževiči in Đorđe Petrović · Poglej več »
Šumadija
Šumadíja (Šumàdija) je pokrajina v osrednjem delu Srbije.
Novo!!: Karadžordževiči in Šumadija · Poglej več »
Cetinje
Cetinje (cirilica: Цетиње, it.: Cettigne, gr. Κετίγνη, Ketígni) je mesto in občina na jugu Črne gore.
Novo!!: Karadžordževiči in Cetinje · Poglej več »
Cirilica
Novgoroda Cirílica je abecedna pisava, ki jo za zapis uporablja sedem slovanskih jezikov (bolgarski, makedonski, srbski, ruski, beloruski, ukrajinski in rusinski), do nedavnega pa tudi mongolščina, moldavščina v Transnistriji ter vrsta neslovanskih jezikov na ozemlju Ruske federacije in nekdanje Sovjetske zveze.
Novo!!: Karadžordževiči in Cirilica · Poglej več »
Knez
Knez (lat. princeps, dux, comes, nem. fürst, rusko князь (knjaz); ženska oblika kneginja - княгиня (knjaginja)) je označitev za vodjo večje plemenske ali ozemeljske enote (npr. kneževine), pa tudi vladarski ali plemiški naziv, ki se v romanskih jezikih in angleščini prevaja kot princ.
Novo!!: Karadžordževiči in Knez · Poglej več »
Kralj
Kralj (tudi v južnoslovanskih jezikih, v nem. König, v italijanščini Re, v francoščini Roi, v španščini in portugalščini Rei, v angleščini King, v češčini Král, v poljščini Król, v madžarščini Király) je vladarski naslov, pridobljen dedno ali z izvolitvijo.
Novo!!: Karadžordževiči in Kralj · Poglej več »
Kraljevina Jugoslavija
Kraljevina Jugoslavija je bila država, ki je nastala leta 1929 s preimenovanjem Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Novo!!: Karadžordževiči in Kraljevina Jugoslavija · Poglej več »
Kraljevina Srbija (1882–1918)
Kraljevina Srbija je nekdanja kraljevina na področju današnje Srbije, ki je bila ustanovljena leta 1882, ko je bil takratni knez Srbije, Milan Obrenović, povzdignjen v kralja s privoljenjem Habsburžanov.
Novo!!: Karadžordževiči in Kraljevina Srbija (1882–1918) · Poglej več »
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev
dinarjev iz leta 1920 Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev (okrajšano SHS) je bila država, ki je nastala 1. decembra 1918 z združitvijo Države Slovencev, Hrvatov in Srbov ter Kraljevine Srbije.
Novo!!: Karadžordževiči in Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev · Poglej več »
Miloš Obrenović
Miloš Obrenović, srbski knez, * 18. marec 1780, Gornja Dobrinja, Srbija, † 26. september 1860, Beograd.
Novo!!: Karadžordževiči in Miloš Obrenović · Poglej več »
Obrenovići
Obrenovići (srbsko Обрeновићи, Obrenovići) so bili srbska dinastija, ki je v vladala v Srbiji od leta 1815 do 1842 in ponovno od leta 1858 do 1903.
Novo!!: Karadžordževiči in Obrenovići · Poglej več »
Papež Klemen I.
Sveti Klemen I., rimski škof oziroma papež, mučenec in svetnik rimskokatoliške Cerkve, * ok. 50 po n. št., Rim, Italija, Rimsko cesarstvo † 23. november 99, Krim, Rimsko cesarstvo.
Novo!!: Karadžordževiči in Papež Klemen I. · Poglej več »
Pavel Karađorđević
Knez Pavel Karađorđević, regent Kraljevine Jugoslavije, * 27. april 1893, Sankt Peterburg, Rusija, † 14. september 1976, Pariz, Francija.
Novo!!: Karadžordževiči in Pavel Karađorđević · Poglej več »
Petar II. Petrović Njegoš
Petar II.
Novo!!: Karadžordževiči in Petar II. Petrović Njegoš · Poglej več »
Peter I. Karađorđević
Peter Karađorđević - "Zedinitelj", kralj Srbije, kasneje kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev, * 29. junij 1844, Beograd, † 16. avgust 1921, Beograd.
Novo!!: Karadžordževiči in Peter I. Karađorđević · Poglej več »
Peter II. Karađorđević
Peter II.
Novo!!: Karadžordževiči in Peter II. Karađorđević · Poglej več »
Prestolonaslednik
Prestolonaslédnik (ž. prestolonaslédnica) je prihodnji vladar, najpogosteje je to vladarjev najstarejši sin.
Novo!!: Karadžordževiči in Prestolonaslednik · Poglej več »
Princ
Princ je naziv, ki ga nosijo nevladajoči člani nekaterih cesarskih, kraljevskih, velikovojvodskih in vojvodskih rodbin, vladajoči in nevladajoči člani nekaterih knežjih dinastij (npr. knez Albertt II.) ali pa člani nekaterih knežjih družin, ki nikoli niso vladale (npr. princ de Rohan).
Novo!!: Karadžordževiči in Princ · Poglej več »
Prva srbska vstaja
Prva srbska vstaja je bila vstaja pravoslavnega prebivalstva iz beograjskega pašaluka proti osmanski oblasti v obdobju od 14.
Novo!!: Karadžordževiči in Prva srbska vstaja · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Karadžordževiči in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Regent
Regent (iz latinščine regere - voditi) je naziv za vladarjevega namestnika v monarhijah, ki vlada med njegovo mladostjo in/ali odsotnostjo; regent je po navadi iz vrst visokega plemstva ali pa član kraljeve družine.
Novo!!: Karadžordževiči in Regent · Poglej več »
Ruski imperij
Rúski impêrij (sodobno; starejše Россійская Имперія, in tudi sodobno, ali) je bila država, ki je obstajala med letoma 1721 in 1917.
Novo!!: Karadžordževiči in Ruski imperij · Poglej več »
Slobodan Milošević
Slobodan Milošević, srbski politik, * 20. avgust 1941, Požarevac, Kraljevina Jugoslavija, † 11. marec 2006, Haag, Nizozemska.
Novo!!: Karadžordževiči in Slobodan Milošević · Poglej več »
Sveti Mihael
Rimu Sveti Mihael ali Nadangel Mihael (hebrejsko מיכאל, Micha'el ali Mîkhā’ēl; grško Μιχαήλ, Mikhaíl; latinsko Michael ali Míchaël; arabsko ميكائيل, Mikha'il) je nadangel, ki ga Sveto pismo omenja v Razodetju.
Novo!!: Karadžordževiči in Sveti Mihael · Poglej več »
Zveza komunistov Jugoslavije
Zveza komunistov Jugoslavije (kratica ZKJ; srbohrvaško Savez komunista Jugoslavije - SKJ/Савез комуниста Југославије - CKJ; makedonsko Сојуз на комунистите на Југославија - СКЈ) je bila družbenopolitična organizacija, ki je nastala novembra 1952 s preimenovanjem dotedanje Komunistične partije Jugoslavije, ki je nastala leta 1919.
Novo!!: Karadžordževiči in Zveza komunistov Jugoslavije · Poglej več »
1762
1762 (MDCCLXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Novo!!: Karadžordževiči in 1762 · Poglej več »
1804
1804 (MDCCCIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Novo!!: Karadžordževiči in 1804 · Poglej več »
1806
1806 (MDCCCVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Novo!!: Karadžordževiči in 1806 · Poglej več »
1813
1813 (MDCCCXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Novo!!: Karadžordževiči in 1813 · Poglej več »
1817
1817 (MDCCCXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Novo!!: Karadžordževiči in 1817 · Poglej več »
1842
1842 (MDCCCXLII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Novo!!: Karadžordževiči in 1842 · Poglej več »
1844
1844 (MDCCCXLIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Novo!!: Karadžordževiči in 1844 · Poglej več »
1858
1858 (MDCCCLVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Novo!!: Karadžordževiči in 1858 · Poglej več »
1885
1885 (MDCCCLXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Novo!!: Karadžordževiči in 1885 · Poglej več »
1888
1888 (MDCCCLXXXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Novo!!: Karadžordževiči in 1888 · Poglej več »
1893
1893 (MDCCCXCIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Novo!!: Karadžordževiči in 1893 · Poglej več »
1903
1903 (MCMIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: Karadžordževiči in 1903 · Poglej več »
1914
1914 (MCMXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: Karadžordževiči in 1914 · Poglej več »
1918
1918 (MCMXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: Karadžordževiči in 1918 · Poglej več »
1921
1921 (MCMXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: Karadžordževiči in 1921 · Poglej več »
1923
1923 (MCMXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Karadžordževiči in 1923 · Poglej več »
1934
1934 (MCMXXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Karadžordževiči in 1934 · Poglej več »
1941
1941 (MCMXLI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: Karadžordževiči in 1941 · Poglej več »
1945
1945 (MCMXLV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Karadžordževiči in 1945 · Poglej več »
1970
1970 (MCMLXX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: Karadžordževiči in 1970 · Poglej več »
1976
1976 (MCMLXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: Karadžordževiči in 1976 · Poglej več »
Preusmerja sem:
Dinastija Karađorđević, Družina Karađorđević, Karadjordjevići, Karadžordžviči, Karađorđević, Karađorđevići.
