Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prost
Hitreje kot brskalnik!
 

Aleksander I. Karadžordžević

Index Aleksander I. Karadžordžević

Aleksander I. Karadžordžević, srbsko-jugoslovanski kralj, * 16. december 1888, Cetinje, † 9. oktober 1934, Marseille, Francija.

44 odnosi: Albanija, Atentat, Avtonomija, Banovina, Centralizem, Cetinje, Dragutin Dimitrijević, Federacija, Francija, Hegemonija, Jugoslovani, Karadžordževiči, Kralj, Kraljevina Jugoslavija, Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, Krf, Maribor, Marseille, Osnovna šola dr. Vita Kraigherja Ljubljana, Peter I. Karađorđević, Peter II. Karađorđević, Prva svetovna vojna, Regent, Solunska fronta, Srbi, Tretji rajh, Unitarizem, Ustava, Vidovdanska ustava, Vojska, Zagreb, 16. avgust, 16. december, 1888, 1914, 1916, 1918, 1921, 1922, 1929, 1933, 1934, 6. januar, 9. oktober.

Albanija

Republika Albanija ali Albanija (albansko: Shqipëria 'ozemlje orlov') je država v jugovzhodni Evropi.

Novo!!: Aleksander I. Karadžordžević in Albanija · Poglej več »

Atentat

Skica atentata na Franca Ferdinanda Atentát je vsakršno načrtovano dejanje, katerega končni cilj je usmrtitev/umor vidnejšega oz.

Novo!!: Aleksander I. Karadžordžević in Atentat · Poglej več »

Avtonomija

Avtonomíja (grško Auto-Nomos - nomos pomeni »zakon«: ki si sam/a določa svoj zakon) je pravica do samoupravljanja.

Novo!!: Aleksander I. Karadžordžević in Avtonomija · Poglej več »

Banovina

Banovine Kraljevine Jugoslavije Banovina je bila od 1929 do 1941 v Kraljevini Jugoslaviji največja upravna enota.

Novo!!: Aleksander I. Karadžordžević in Banovina · Poglej več »

Centralizem

Centralízem je državna ureditev, pri kateri je celotna država enotno vodena iz enega centra, ne glede na razlike posameznih pokrajin.

Novo!!: Aleksander I. Karadžordžević in Centralizem · Poglej več »

Cetinje

Cetinje (cirilica: Цетиње, it.: Cettigne, gr. Κετίγνη, Ketígni) je mesto in občina na jugu Črne gore.

Novo!!: Aleksander I. Karadžordžević in Cetinje · Poglej več »

Dragutin Dimitrijević

Dragutin Dimitrijević (vzdevek Apis), srbski častnik, * 17. avgust 1876, Beograd, Srbija, † 27. junij 1917, Solun, Grčija.

Novo!!: Aleksander I. Karadžordžević in Dragutin Dimitrijević · Poglej več »

Federacija

Federacija je državna ureditev, ki združuje dve ali več enakopravnih in relativno samostojnih državnih enot - zvezne države.

Novo!!: Aleksander I. Karadžordžević in Federacija · Poglej več »

Francija

Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.

Novo!!: Aleksander I. Karadžordžević in Francija · Poglej več »

Hegemonija

Hegemonija ali nadvlada, prevlada, je političen, kulturni ali ekonomski vpliv ali dominacija enega naroda, družbe ali skupine nad drugim.

Novo!!: Aleksander I. Karadžordžević in Hegemonija · Poglej več »

Jugoslovani

Jugoslovani (hrvaško Jugoslaveni, srbsko Jugosloveni) so bili bodisi državljani Jugoslavije bodisi multinacionalna etnična skupina, ki je zajela posamezne narode in manjše etnične skupnosti na ozemlju Jugoslavije.

Novo!!: Aleksander I. Karadžordžević in Jugoslovani · Poglej več »

Karadžordževiči

Rodbina Karadžordževič (srbska cirilica Карађорђевић, pl. Карађорђевићи, Karađorđevići) je srbska vladarska rodbina, ki jo je ustanovil Karađorđe Petrović (1867–1817) veliki vožd Srbije med prvo srbsko vstajo 1804–1813.

Novo!!: Aleksander I. Karadžordžević in Karadžordževiči · Poglej več »

Kralj

Kralj (tudi v južnoslovanskih jezikih, v nem. König, v italijanščini Re, v francoščini Roi, v španščini in portugalščini Rei, v angleščini King, v češčini Král, v poljščini Król, v madžarščini Király) je vladarski naslov, pridobljen dedno ali z izvolitvijo.

Novo!!: Aleksander I. Karadžordžević in Kralj · Poglej več »

Kraljevina Jugoslavija

Kraljevina Jugoslavija je bila država, ki je nastala leta 1929 s preimenovanjem Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.

Novo!!: Aleksander I. Karadžordžević in Kraljevina Jugoslavija · Poglej več »

Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev

dinarjev iz leta 1920 Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev (okrajšano SHS) je bila država, ki je nastala 1. decembra 1918 z združitvijo Države Slovencev, Hrvatov in Srbov ter Kraljevine Srbije.

Novo!!: Aleksander I. Karadžordžević in Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev · Poglej več »

Krf

Položaj Krfa na zemljevidu grških upravnih enot Krf (grško: Κέρκυρα, Kérkyra; ital. itd. Corfu) je najsevernejši grški otok v Jonskem morju.

Novo!!: Aleksander I. Karadžordžević in Krf · Poglej več »

Maribor

Rotovž Pohorja Maribor je mesto na Štajerskem v Republiki Sloveniji.

Novo!!: Aleksander I. Karadžordžević in Maribor · Poglej več »

Marseille

Marseille, 1575 Marseille je glavno mesto in občina jugovzhodne francoske regije Provansa-Alpe-Azurna obala, prefektura departmaja Bouches-du-Rhône.

Novo!!: Aleksander I. Karadžordžević in Marseille · Poglej več »

Osnovna šola dr. Vita Kraigherja Ljubljana

Osnovna šola dr.

Novo!!: Aleksander I. Karadžordžević in Osnovna šola dr. Vita Kraigherja Ljubljana · Poglej več »

Peter I. Karađorđević

Peter Karađorđević - "Zedinitelj", kralj Srbije, kasneje kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev, * 29. junij 1844, Beograd, † 16. avgust 1921, Beograd.

Novo!!: Aleksander I. Karadžordžević in Peter I. Karađorđević · Poglej več »

Peter II. Karađorđević

Peter II.

Novo!!: Aleksander I. Karadžordžević in Peter II. Karađorđević · Poglej več »

Prva svetovna vojna

Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.

Novo!!: Aleksander I. Karadžordžević in Prva svetovna vojna · Poglej več »

Regent

Regent (iz latinščine regere - voditi) je naziv za vladarjevega namestnika v monarhijah, ki vlada med njegovo mladostjo in/ali odsotnostjo; regent je po navadi iz vrst visokega plemstva ali pa član kraljeve družine.

Novo!!: Aleksander I. Karadžordžević in Regent · Poglej več »

Solunska fronta

Solunska fronta je poimenovanje za zavezniško fronto proti centralnim silam v prvi svetovni vojni na Balkanu.

Novo!!: Aleksander I. Karadžordžević in Solunska fronta · Poglej več »

Srbi

Srbi (srbsko Срби) so južnoslovanski narod, ki živi v Srbiji, Bosni in Hercegovini, Črni gori, na Hrvaškem, kot manjšina pa tudi v Severni Makedoniji.

Novo!!: Aleksander I. Karadžordžević in Srbi · Poglej več »

Tretji rajh

Tretji rajh oz.

Novo!!: Aleksander I. Karadžordžević in Tretji rajh · Poglej več »

Unitarizem

Unitarizem je poimenovanje za več političnih teorij, konceptov in politik, ki svetujejo ali uveljavljajo poenoten in centralističen sistem vladanja s skupnim ciljem ustvarjanja unitaristične države.

Novo!!: Aleksander I. Karadžordžević in Unitarizem · Poglej več »

Ustava

Ustava je najvišji splošni akt, s katerim država predpiše splošna načela in oblike svoje politične in družbene ureditve.

Novo!!: Aleksander I. Karadžordžević in Ustava · Poglej več »

Vidovdanska ustava

Vidovdanska ustava je bila ustava Kraljevine SHS, ki jo je ustavodajna skupščina sprejela 28. junija 1921 (na Vidov dan).

Novo!!: Aleksander I. Karadžordžević in Vidovdanska ustava · Poglej več »

Vojska

Vôjska so vse organizirane formacijske in druge kadrovske sestave, namenjene za izvajanje vojaške obrambe države, ki so pod enotnim poveljstvom, z enotnimi oznakami pripadnosti vojske in države in odkrito nosijo orožje.

Novo!!: Aleksander I. Karadžordžević in Vojska · Poglej več »

Zagreb

Zagreb je glavno in največje mesto Republike Hrvaške, ki kot prestolnica tvori posebno teritorialno upravnopolitično enoto, Mesto Zagreb s 770.000 prebivalci (popis iz leta 2021; po podatkih iz uradnr evidence 809.000); sámo naselje Zagreb jih ima 663.600 (686.000 leta 2011), je pa tudi upravno središče istoimenske županije, ki ne vsebuje upravnega območja mesta Zagreba, ga pa skoraj v celoti obkroža z izjemo dela meje na slemenu Medvednice na severu, kjer Zagreb meji s Krapinsko-zagorsko županijo.

Novo!!: Aleksander I. Karadžordžević in Zagreb · Poglej več »

16. avgust

16.

Novo!!: Aleksander I. Karadžordžević in 16. avgust · Poglej več »

16. december

16.

Novo!!: Aleksander I. Karadžordžević in 16. december · Poglej več »

1888

1888 (MDCCCLXXXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.

Novo!!: Aleksander I. Karadžordžević in 1888 · Poglej več »

1914

1914 (MCMXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.

Novo!!: Aleksander I. Karadžordžević in 1914 · Poglej več »

1916

Potop ladje Britannic. 1916 (MCMVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.

Novo!!: Aleksander I. Karadžordžević in 1916 · Poglej več »

1918

1918 (MCMXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.

Novo!!: Aleksander I. Karadžordžević in 1918 · Poglej več »

1921

1921 (MCMXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.

Novo!!: Aleksander I. Karadžordžević in 1921 · Poglej več »

1922

1922 (MCMXXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Novo!!: Aleksander I. Karadžordžević in 1922 · Poglej več »

1929

1929 (MCMXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.

Novo!!: Aleksander I. Karadžordžević in 1929 · Poglej več »

1933

1933 (MCMXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Novo!!: Aleksander I. Karadžordžević in 1933 · Poglej več »

1934

1934 (MCMXXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Novo!!: Aleksander I. Karadžordžević in 1934 · Poglej več »

6. januar

6.

Novo!!: Aleksander I. Karadžordžević in 6. januar · Poglej več »

9. oktober

9.

Novo!!: Aleksander I. Karadžordžević in 9. oktober · Poglej več »

Preusmerja sem:

Aleksandar I. Karađorđević, Aleksander I. Karadžordževič, Aleksander I. Karađorđevič, Aleksander I. Karađorđević, Aleksander Karadžordževič.

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »