Kazalo
35 odnosi: Albanija, Antanta, August von Mackensen, Živojin Mišić, Balkan, Balkansko bojišče, Beograd, Bitola, Bolgarija, Centralne sile, Dobrovoljci, Donava, George Francis Milne, Grčija, Kajmakčalan, Kraljevina Bolgarija, Kraljevina Grčija, Kraljevina Srbija (1882–1918), Marie-Louis-Adolphe Guillaumat, Maurice Sarrail, Oskar Potiorek, Petar Bojović, Prva svetovna vojna, Ruski imperij, Sever, Severna Makedonija, Slovenci, Solun, Srbija, Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske, 1. november, 15. september, 1916, 1918, 30. september.
Albanija
Republika Albanija ali Albanija (albansko: Shqipëria 'ozemlje orlov') je država v jugovzhodni Evropi.
Poglej Solunska fronta in Albanija
Antanta
Vojaške zveze v Evropi leta 1915 Antanta (francosko: Entente cordiale oz. Srčna zveza) je politična zveza držav, ki sta jo vladi Združenega kraljestva Velike Britanije in Irske ter Francije sklenili leta 1904.
Poglej Solunska fronta in Antanta
August von Mackensen
Anton Ludwig August von Mackensen, nemški general, * 6. december 1849, Haus Leipnitz, † 8. november 1945, Burghorn.
Poglej Solunska fronta in August von Mackensen
Živojin Mišić
Živojin Mišić (srb. Живојин Мишић), srbski general, * 19. julij 1855, Struganik, Srbija, † 20. januar 1921, Beograd, Srbija.
Poglej Solunska fronta in Živojin Mišić
Balkan
Balkanski polotok, če se za mejo uporabi rečna mreža. Politični zemljevid Balkana 1891 Politični zemljevid Balkana 1991 Balkan je zgodovinsko in politično ime, ki opisuje jugovzhodno Evropo.
Poglej Solunska fronta in Balkan
Balkansko bojišče
Balkansko bojišče (znano tudi kot balkanska fronta) je bilo eno izmed stranskih bojišč prve svetovne vojne.
Poglej Solunska fronta in Balkansko bojišče
Beograd
Béograd (staroslovensko /idr. jezikih/ Belgrad, Beligrad) (44°49'14 severno, 20°27'44 vzhodno(WG), 116,75 m) je glavno mesto Srbije, v katerem živi okoli 1,3 milijone ljudi (samo mesto).
Poglej Solunska fronta in Beograd
Bitola
Bitola (makedonsko Битола, grško Μοναστήρι, srbohrvaško Bitolj/Битољ, bolgarsko Битоля, turško Manastır, مناستر) je drugo največje mesto Severne Makedonije, ki leži v jugozahodnem delu države ob vznožju gorovja Baba (najvišji vrh Pelister, 2601 m), Nidže in Kajmakčalan ob reki Dragoru, v središču kotline/nižine Pelagonija, 15 km severno od grške meje in na nadmorski višini okoli 650 m.
Poglej Solunska fronta in Bitola
Bolgarija
Republika Bolgarija je republika v jugovzhodni Evropi.
Poglej Solunska fronta in Bolgarija
Centralne sile
Vojaške zveze v Evropi leta 1915 Centralne sile je poimenovanje za države, ki so se v prvi svetovni vojni borile proti antantnim silam.
Poglej Solunska fronta in Centralne sile
Dobrovoljci
Prekmurja leta 1918 Dobrovoljci je naziv za vojake, ki so se kot prostovoljci bojevali v balkanskih vojnah na strani Srbije.
Poglej Solunska fronta in Dobrovoljci
Donava
Donava je druga najdaljša evropska reka (za Volgo), ki izvira v Schwarzwaldu na jugozahodu Nemčije (v zvezni deželi Baden-Württemberg), nakar teče 2860 kilometrov proti vzhodu/jugovzhodu do izliva v severni del Črnega morja na meji med Romunijo in Ukrajino.
Poglej Solunska fronta in Donava
George Francis Milne
George Francis Milne, 1st Baron Milne of Salonika & Rubislaw GCB, GCMG, DSO, britanski feldmaršal, * 5. november 1866, † 23. marec 1948.
Poglej Solunska fronta in George Francis Milne
Grčija
Grčija (grško Ελλάδα, Elláda), uradno Helenska republika (grško Ελληνική Δημοκρατία, Elliniki Dimokratia), znana že od antičnih časov kot Helada (grško Ελλάς, Ellas), je država v jugovzhodni Evropi.
Poglej Solunska fronta in Grčija
Kajmakčalan
Kajmakčalan (mak.: Кајмакчалан, gr.: Καϊμακτσαλάν) je gorski hrbet v gorovju Nidže na današnji makedonsko-grški državni meji.
Poglej Solunska fronta in Kajmakčalan
Kraljevina Bolgarija
Kraljevina Bolgarija ali Bolgarsko cesarstvo, imenovano tudi Tretje bolgarsko carstvo, je bila ustavna monarhija v jugovzhodni Evropi, ki je bila ustanovljena 5.
Poglej Solunska fronta in Kraljevina Bolgarija
Kraljevina Grčija
Kraljevina Grčija (grško Βασίλειον τῆς Ἑλλάδος, Vasílion tis Elládos) je bila monarhija, ustanovljena leta 1832 na podlagi sklepov velikih sil (Združenega kraljestva, Francije in Ruskega cesarstva) na Londonski konferenci 1832.
Poglej Solunska fronta in Kraljevina Grčija
Kraljevina Srbija (1882–1918)
Kraljevina Srbija je nekdanja kraljevina na področju današnje Srbije, ki je bila ustanovljena leta 1882, ko je bil takratni knez Srbije, Milan Obrenović, povzdignjen v kralja s privoljenjem Habsburžanov.
Poglej Solunska fronta in Kraljevina Srbija (1882–1918)
Marie-Louis-Adolphe Guillaumat
Marie-Louis-Adolphe Guillaumat, francoski general, * 4. januar 1863, Bourgneuf, Charente-Maritime, † 18. maj 1940, Nantes, Francija.
Poglej Solunska fronta in Marie-Louis-Adolphe Guillaumat
Maurice Sarrail
Maurice Sarrail, francoski general, * 6. april 1856, Carcassonne, † 23. marec 1929, Pariz.
Poglej Solunska fronta in Maurice Sarrail
Oskar Potiorek
Oskar Potiorek, avstrijski general, * 20. november 1853, Plajberk pri Beljaku, † 17. december 1933, Celovec.
Poglej Solunska fronta in Oskar Potiorek
Petar Bojović
Petar Bojović (srb. Петар Бојовић), srbski general, * 16. julij 1858, Miševiči, Srbija, † 19. januar 1945, Beograd, Srbija.
Poglej Solunska fronta in Petar Bojović
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti.
Poglej Solunska fronta in Prva svetovna vojna
Ruski imperij
Rúski impêrij (sodobno; starejše Россійская Имперія, in tudi sodobno, ali) je bila država, ki je obstajala med letoma 1721 in 1917.
Poglej Solunska fronta in Ruski imperij
Sever
Vetrnica Sever je stran neba, določena je s presekom opazovalčevega obzorja v smeri, v kateri je senca navpičnega stebra podnevi najkrajša.
Poglej Solunska fronta in Sever
Severna Makedonija
Severna Makedonija, uradno Republika Severna Makedonija (makedonsko Република Северна Македонија, albansko Republika e Maqedonisë së Veriut), je celinska demokratična država na Balkanskem polotoku v jugovzhodni Evropi, s površino 25.713 km² in le malo več kot dvema milijonoma prebivalcev.
Poglej Solunska fronta in Severna Makedonija
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Poglej Solunska fronta in Slovenci
Solun
Solun ali Tesalonika (ali krajše) je drugo največje mesto v Grčiji, z nekaj več kot milijonom prebivalcev v svojem metropolitanskem območju in glavno mesto geografske regije Makedonija, upravne regije Osrednja Makedonija in decentralizirane uprave Makedonije in Trakije.
Poglej Solunska fronta in Solun
Srbija
Republika Srbija je celinska država, ki leži na Balkanskem polotoku, v jugovzhodni in deloma v srednji Evropi (Panonska nižina).
Poglej Solunska fronta in Srbija
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske (tudi Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska) obsega dežele Anglijo, Škotsko, Wales in Severno Irsko na otoku Velika Britanija, ki leži takoj za severozahodno obalo celinske Evrope in je obkrožen s Severnim morjem, Rokavskim prelivom in Atlantskim oceanom.
Poglej Solunska fronta in Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske
1. november
1.
Poglej Solunska fronta in 1. november
15. september
15.
Poglej Solunska fronta in 15. september
1916
Potop ladje Britannic. 1916 (MCMVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Solunska fronta in 1916
1918
1918 (MCMXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Solunska fronta in 1918
30. september
30.
Poglej Solunska fronta in 30. september